STA novice / Bruselj v drugo fazo posvetovanj o minimalni plači

V prvi fazi posvetovanja, ki je potekala od 14. januarja do 25. februarja, se je odzvalo 23 socialnih partnerjev na ravni EU. Komisija na podlagi odgovorov ugotavlja, da je potrebno nadaljnje ukrepanje EU.

Pandemija novega koronavirusa je še potrdila potrebo po prizadevanjih za zmanjšanje naraščajoče plačne neenakosti in revščine zaposlenih na ravni EU, kar je komisija Ursule von der Leyen sicer že prej uvrstila med politične prednostne naloge.

Cilj procesa je zagotoviti vsem delavcem v EU plačilo, ki jim omogoča dostojno življenje. Minimalne plače imajo pri tem pomembno vlogo tako v državah, kjer so spodnje meje plač določene s kolektivnimi pogodbami, kot tudi v državah z zakonsko določeno minimalno plačo, izpostavljajo v komisiji.

Komisija ne namerava določiti enotne evropske minimalne plače niti uskladiti sistemov določanja minimalnih plač. Morebitni ukrepi bi se uporabljali različno glede na sisteme in tradicije določanja minimalnih plač v članici.

V dokumentu o drugi fazi posvetovanja so predstavljeni možni ukrepi na ravni EU, s katerimi naj bi se zagotovilo, da so minimalne plače določene na ustreznih ravneh in da ščitijo vse delavce.

Socialni partnerji so pozvani, da na vprašanja v posvetovanju odgovorijo do 4. septembra. Zaradi pandemije je to obdobje daljše kot v predhodnih posvetovanjih. Zastavljeno je tudi vprašanje o tem, kateri instrument bi bil najprimernejši.

Komisija razmišlja o zakonodajnem in nezakonodajnem instrumentu, o direktivi na področju delovnih pogojev in o priporočilu Sveta.

Komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit je ob tem izpostavil, da v EU vsak šesti delavec sodi med zaposlene z nizkimi dohodki in da je med njimi večina žensk. "Ti delavci in delavke so naše družbe in gospodarstva ohranjali pri življenju, ko se je vse ostalo moralo ustaviti. Pa vendar jih bo kriza najbolj prizadela," opozarja. Prizadevanja za pobudo o minimalnih plačah v EU so po komisarjevih besedah bistven element evropske strategije za okrevanje.

Komisija je posvetovanje s socialnimi partnerji po 154. členu pogodbe o delovanju EU dolžna opraviti, da lahko pripravi zakonodajni predlog na področju socialne politike na podlagi 153. člena, ki ji sicer preprečuje določanje plač.

Po koncu druge faze procesa lahko komisija pripravi predlog za ureditev tega vprašanja na ravni EU. Druga možnost je, da socialni partnerji sporočijo, da se želijo o tem dogovoriti med seboj. V tem primeru imajo za to na voljo devet mesecev.

Cilj je vsem delavcem zagotoviti dostojno življenje ter preprečiti beg možganov z vzhoda na zahod, saj so razlike med članicami trenutno ogromne.

V šestih članicah - Avstriji in Italiji ter na Cipru, Danskem, Švedskem in Finskem - zakonsko določene minimalne plače sploh ni. Sicer pa je razpon ogromen - od več kot 2000 evrov bruto na mesec v Luksemburgu do manj kot 300 evrov v Bolgariji. Slovenija je z okoli 940 evri nekje na sredini.

Skandinavske države z visokimi socialnimi standardi, zlasti Danska in Švedska, ureditvi minimalne plače na ravni EU nasprotujejo, saj se bojijo, da bi to spodkopalo njihove sisteme za kolektivna pogajanja.

Ob sprožitvi procesa januarja se je pričakovalo, da bi lahko šel predlog komisije v smeri opredelitve praga minimalne plače na ravni praga revščine, ki je določen pri 60 odstotkih mediane letnega prihodka.