STA novice / Za zakonsko podlago skrajšanja sodnih počitnic poskrbel tretji protikoronski zakon
sreda, 3.6.2020
Ljubljana, 03. junija (STA) - Skrajšanje letošnjih sodnih počitnic je pri načrtovanju sodnih narokov povzročilo nekaj zmede. V odvetniških vrstah je bilo namreč slišati opozorilo, da sprememba časa počitnic ni mogoča brez spremembe zakona o sodiščih. Na ministrstvu za pravosodje so zato za STA pojasnili, da je potrebno zakonsko podlago zagotovil tretji protikoronski zakon.
Državni zbor je tretji zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 sprejel v petek, v veljavo pa je stopil v nedeljo. Zakon se loteva tudi poslovanja sodišč oziroma sodnih počitnic. V 67. členu namreč določa, da ne glede na zakon o sodiščih "sodišča v letu 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah v času od 1. avgusta do 15. avgusta".
Sodne počitnice bodo tako letos zaradi zaostankov, ki jim je botrovala epidemija covida-19, namesto enega meseca, to je od 15. julija do 15. avgusta, trajale le dva tedna v prvi polovici avgusta. Da bodo sodišča skušala zaostanek reševati tudi s skrajšanjem počitnic, je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič omenil že ob predstavitvi letnega poročila 20. maja.
Dva dni kasneje je enako dejala tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Obenem je opozorila, da na ministrstvu razmišljajo tudi o sistemski reorganizaciji počitnic tudi v prihodnje. Florjančič je uradno pobudo sodstva za skrajšanje počitnic podal Kozlovičevi že sredi aprila, so za STA pojasnili na vrhovnem sodišču.
"Predlog predsednika vrhovnega sodišča je bil podan v želji po čimprejšnjem odpravljanju posledic epidemije na delo sodišč in v korist strank v sodnih postopkih ter drugih uporabnikov sodnih storitev," so zapisali. Sicer so ob predstavitvi letnega poročila na vrhovnem sodišču poudarili, da sodstvo v času epidemije ni bilo na počitnicah.
Od začetka epidemije do 10. maja je neprednostno na delovnih mestih na sodiščih delalo od 20 do 35 odstotkov sodnikov in od 13 do 22 odstotkov sodnega osebja, odvisno od posameznega sodišča. Je pa omejitev poslovanja vseeno vplivala na reševanje zadev. Od sredine marca do 15. maja so namreč sodišča prejela 54.500 zadev, rešila pa so jih 46.500.
Tako so imeli na sodiščih 16. marca okoli 128.000 nerešenih zadev, 15. maja pa po ne povsem natančnih ocenah 136.100 nerešenih zadev.
Zadnje novice
-
Katarina Bervar Sternad - prva ženska na položaju predsednice KPK (biografija)
18.2.2026 -
Koalicija s predlogom za podaljšanje sklepanja pogodb za nenujne reševalne prevoze z zasebniki
18.2.2026 -
DZ sprejel zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni (dopolnjeno)
18.2.2026 -
Pomurski poslanci s predlogom za boljšo regulacijo naprav, ki obremenjujejo okolje
18.2.2026 -
Nova predsednica sveta Agencije za energijo bo Maja Guštin
18.2.2026 -
Po incidentih novela za večjo varnost na železnicah
18.2.2026 -
DZ sprejel novi zakon o vinu
18.2.2026 -
Z novelo boljša zaščita pravic potnikov v železniškem prometu
18.2.2026 -
DZ zvišal starostno mejo za uporabo lahkih motornih vozil z 12 na 15 let
18.2.2026 -
Katarina Bervar Sternad bo mandat na mestu predsednice KPK prevzela 1. aprila (dopolnjeno)
18.2.2026 -
V veljavi zakon za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem
18.2.2026 -
Vlada v Posavje s sklepom o pripravi DPN za umestitev Jek 2 (zbirno)
17.2.2026