STA novice / Brodnjak: Poroštvena shema za likvidnostna posojila bi lahko zaživela v kratkem

Brodnjak je ob robu današnjega poslovnega zajtrka v organizaciji AmCham Slovenija povedal, da odnosi NLB s strankami sicer potekajo normalno, neodvisno od poroštvene sheme. Shema lahko pomeni le to, da bodo posojila odobrena nekoliko hitreje in po nižjih cenah, je dodal. Se pa s podjetji, tudi v zelo prizadeti avtomobilski industriji, po njegovih besedah že od lanske jeseni pogovarjajo o trendih in tveganjih ter o potrebni likvidnosti. To likvidnost tudi zagotavljamo, je zagotovil.

"Kakor pa kaže zdaj, se delajo veliki pozitivni premiki, da bi lahko v nekaj dneh prišli do jasnega razumevanja na strani vlade in Banke Slovenije o regulatornem okviru, da bi lahko hitro operacionalizirali poroštveno shemo in začeli z njenim izvajanjem," je dejal predsednik uprave največje banke v državi.

Na vprašanje, če bi to lahko bilo že ta mesec, je dejal, da to ni nemogoče, če bo pozitiven moment ostal, če bo hitro vzpostavljen operativen okvir s SID banko in če bo Banka Slovenija učinkovito spremljala vse te aktivnosti.

DZ je državna jamstva za posojila podjetij, najetih pri poslovnih bankah, potrdil konec aprila v okviru drugega paketa protikoronskih ukrepov. Za posojila mikro, majhnih in srednjih podjetij je predvideno jamstvo v višini do 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. Načeloma naj bi država jamčila z denarjem, vendar zakon predvideva tudi možnost jamstev v obliki obveznic države ali SID banke.

A kljub temu shema do danes ni zaživela, saj banke, vlada in Banka Slovenije še niso našle skupnega jezika o njeni operacionalizaciji. Vlada je sredi maja sprejela uredbi, ki določata nekatera pravila glede državnih poroštev, uredba, s katero se bodo opredelila merila, pogoji in kriteriji za izdajo obveznic v primeru unovčitve poroštva, pa je pripravljena za sprejem na vladi. Na ministrstvu za finance so ves čas trdili, da lahko banke likvidnostna posojila po načelih državnega poroštva zanje že odobravajo, a v bankah so zahtevali jasna izvedbena pravila.

Na vprašanje, kaj je bilo jedro nerazumevanja med bankami in vlado v zadnjih tednih, je Brodnjak danes pojasnil, da velik del dilem izvira iz nepoznavanja bančnega poslovanja. "Če se pogovarjamo o poroštvu, mora biti jasno, da je ob podpisu posojilne pogodbe poroštvo na mestu in obstaja operativno," je dejal. Banka po njegovih besedah ne more iti v posojilni posel v upanju, da bo poroštvo v primeru neodplačevanja posojila nekoč dobila. Poroštvo ima smisel takrat, ko tudi regulator prizna, da je država v nekem trenutku prevzela kreditno tveganje nase, je dodal.

Pomen poroštvene sheme je po njegovih besedah v veliki meri psihološki, saj vzpostavlja zaupanje, da bo država pomagala v primeru težav pri odplačevanju posojil. S tem, tako Brodnjak, država spodbuja tudi gospodarsko okrevanje.

Sam verjame, da bo v primeru hitrega in učinkovitega delovanja, na podlagi katerega bodo podjetja ob okrevanju hitro izplavala iz težav, izjemno majhen del poroštvenega potenciala v višini dveh milijard evrov dejansko unovčen. Cena za državo bo ob normalni krivulji okrevanja na koncu zelo nizka, je prepričan, dejanski javni dolg pa se zaradi tega ne bo povečal.

Na vprašanje, ali sta dve milijardi evrov poroštvenega potenciala dovolj, je dejal, da bi moral biti znesek v primeru "okrevanja v obliki razširjene črke V ali zožane črke U" dovolj.

Trenutno imajo po njegovih besedah velik učinek še interventni ukrepi iz prvega protikoronskega zakona, prvo resno potrebo za likvidnostnimi posojili z državnim poroštvom pričakujejo avgusta oz. septembra. V večji meri bo tako shema zaživela jeseni in morda bi jo bilo smiselno podaljšati v prvo polovico 2021, je sklenil Brodnjak.