STA novice / Insolvenčni zakon neustavno omejuje dolžnika pri varovanju pravic

Da bi do takrat zavarovalo pravico do izjave in jamstvo poštenega postopka v postopku upniške prisilne poravnave, je ustavno sodišče v načinu izvršitve določilo smiselno uporabo določb zakona v delu predhodnega stečajnega postopka. Ob tem je z namenom varstva možnosti upnikov po zavarovanju denarnih terjatev določilo tudi smiselno uporabo določbe o začasni odredbi proti dolžniku, izhaja iz danes objavljene odločbe sodišča.

Sodišče je za zagotovitev celovite in dosledne ureditve dolžnikovega procesnega položaja določilo, da ima pravico do pritožbe zoper sklep o začetku upniške prisilne poravnave, izdan na podlagi upniškega predloga. Ker je tako zagotovljeno celovito predhodno sodno varstvo, pa je določilo, da dolžnik nima pravice do vložitve ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, če ni insolventen ter lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti.

Zahtevo za oceno ustavnosti člena zakona je vložilo Okrožno sodišče v Celju. Opozorilo je, da se postopek upniške prisilne poravnave v nasprotju s prisilno poravnavo, ki jo predlaga dolžnik, praviloma začne brez njegovega soglasja. Ugotavlja, da dolžnik v predhodnem postopku upniške prisilne poravnave sploh ne sodeluje in se ne more izjaviti o lastni insolventnosti ter obstoju in zapadlosti terjatev predlagateljev postopka.

Tako ne more uspešno varovati svojih pravic in se ubraniti težkih posledic, ki jih zanj prinaša začetek postopka prisilne poravnave, je izpostavilo okrožno sodišče in opozorilo še, da lahko predlagatelji po začetku postopka pridobijo vpogled v poslovno občutljive informacije in pomembno vplivajo na lastniško strukturo dolžnika in njegovo kapitalsko upravljanje.

Pravica iz ustave vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic, eden od bistvenih elementov te pravice je tudi pravica do izjave, ki posamezniku zagotavlja možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah. Pravica do izjave predpostavlja tudi, da se v postopku ugotavljajo vsa pravno upoštevna dejstva, izpodbijana ureditev pa nasprotno v okviru formaliziranega preizkusa ne omogoča učinkovitega dolžnikovega sodelovanja v postopku in ugotavljanja bistvenih dejstev za začetek postopka upniške prisilne poravnave, je med drugim poudarilo ustavno sodišče.