STA novice / Lovcem dovoljenje za odstrel 115 medvedov

"Odvzem iz narave z odstrelom je mogoč, ker je bilo ugotovljeno, da ni druge zadovoljive možnosti in da poseg ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije," piše na spletni strani Arsa.

Selektiven in omejen odvzem medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu bo izveden zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi.

Odrasli medvedi namreč lahko ubijejo mladiče, zato se vodeče medvedke in tudi mladi medvedi v izogib tovrstne nevarnosti začasno ali trajno umikajo v bližino ali na sam rob naselij, kjer se počutijo varnejše. Prav te kategorije medvedov najpogosteje povzročajo konflikte.

Število medvedov se je v zadnjih 10 do 15 letih povečalo, gostote medveda so v dinarskem delu Slovenije med najvišjimi znanimi v svetu, v delih območja presegajo 0,5 osebka na kvadratni kilometer.

V zadnjem desetletju so se po pojasnilih Arsa povečevali vsi glavni tipi konfliktov z medvedom. Največ konfliktov je evidentiranih na območjih, kjer so se gostote medveda v zadnjem desetletju povečale in so razmeroma gosto poseljena. Naraščale so skupne škode na premoženju (zlasti na sadovnjakih, čebelnjakih, govedu in konjih), naraščala je pogostnost kriznih dogodkov z medvedom s posredovanji intervencijske skupine, naraščali so skupni konflikti, izraženi s konfliktnim indeksom.

Konfliktni tipi so se, kot kažejo statistične analize, povečevali z naraščanjem številčnosti medveda. Ob povečanju številčnosti populacije medveda za 100 osebkov so se letne škode po medvedu v povprečju povečale za 16 odstotkov, letno število posredovanj intervencijske skupine zaradi kriznih dogodkov z medvedom za 14 odstotkov, skupni konfliktni indeks (vključno s škodo na drobnici) za štiri odstotke in indeks vseh konfliktov (brez upoštevanja škode na drobnici) za 10 odstotkov.

"Populacija medveda v Sloveniji se trenutno ne regulira sama, zato pričakujemo, da bi se brez posega v populacijo konflikti znatno povečevali," so poudarili na Arsu, kjer druge možnosti, kot so npr. odstranitve medveda z določenega območja, odlov in preselitev osebka na drugo mesto v naravi, sterilizacija in zadrževanje v ujetništvu, niso sprejemljive in zadovoljive.

Večina preseljenih medvedov v Sloveniji, ki so jih opremili s telemetričnimi oddajniki, se je namreč vrnila na mesto odlova. Odlov živih živali in zapiranje teh v ujetništvo ni sprejemljiva in zadovoljiva možnost, saj takšno ravnanje po pojasnilih Arsa ne bi imelo pozitivnega učinka za ohranitev populacije.

Posledice sterilizacije osebkov v naravnem okolju pa so nepredvidljive in lahko škodujejo populaciji medveda.

Ob tem so dodali, da krmljenje medvedov v obsegu, ki se izvaja pri nas, ne vpliva na velikost populacije, prav tako se obseg krmljenja divjadi in medveda v Sloveniji zmanjšuje.

Populacija medveda v Sloveniji je v ugodnem stanju ohranjenosti. Leta 2015 je bila najnižja letna številčnost populacije ocenjena na 599 osebkov, najvišja pa na 711 osebkov. Spomladanska, torej najvišja letna, ocena števila medvedov za leto 2018 je bila ocenjena na 975 osebkov (od 875 do 1130 osebkov), za leto 2020 pa na 990 osebkov (od 860 do 1120 osebkov).

Slovenska populacija medvedov sicer pripada severozahodnemu delu dinarsko-pindske populacije, ki je bila leta 2012 ocenjena na 3950 osebkov in je stabilna oz. narašča.

"Območje razširjenosti medveda v Sloveniji se ne zmanjšuje in se ob predvidenem odvzemu iz narave z odstrelom tudi v prihodnosti ne bo zmanjševalo," so še poudarili na Arsu.