STA novice / Novela zakona o tujcih v javni obravnavi do prihodnjega petka

Novela bi v slovenski pravni red med drugim prenesla direktivo Evropskega parlamenta o pogojih za vstop državljanov tretjih držav za namene raziskovanja ali študija.

S prenosom direktive se na novo ureja izdaja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav in visokega šolstva ter izdaja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija. Uvajajo se kratkotrajna in dolgotrajna premestitev raziskovalcev in njihovih družinskih članov ter mobilnost študentov znotraj držav članic EU.

Predlog novele prinaša nove vrste enotnih dovoljenj za prebivanje in delo ter dovoljenj za začasno prebivanje. Eno od teh je dovoljenje za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve za raziskovalca, ki je v Sloveniji zaključil raziskovalno delo, in za študenta, ki je v Sloveniji končal študij na višješolskem ali visokošolskem zavodu. Druga vrsta dovoljenja pa je dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja prostovoljskega dela. Predlog novele pa bi uvedel tudi novo vrsto enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, in sicer enotno dovoljenje zaradi opravljanja pripravništva.

Pomembna novost v predlogu novele je tudi rešitev, ki naj bi nadomestila na ustavnem sodišču razveljavljeni 10.b člen zdajšnjega zakona o tujcih, ki je omejeval možnost vlaganja prošenj za azil ob množičnih migracijah.

Ustavno sodišče je oktobra 2019 namreč razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena zakona o tujcih, ker je v neskladju z 18. členom ustave. Zahtevo za presojo ustavnosti člena je vložil varuh človekovih pravic.

Pri varuhu so tedaj zadovoljno ugotavljali, da jim je ustavno sodišče pritrdilo v stališču, da mora zakonodajalec pripraviti zakon tako, da so postopki popolnoma jasni, transparentni in utemeljeni, da ne more priti do kršenja človekovih pravic.

V pripravo oziroma posvete o spremembah zakona varuh človekovih pravic tokrat ni bil vključen, so za STA pojasnili pri varuhu. Kar jim je o predlogu znanega do sedaj, pa jih posebej "niti ne preseneča, upoštevajoč že samo reakcije v naši državi po takratnem poročanju o sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice o španskem vračanju tujcev, ki so preplezali mejno ograjo enklave na severnoafriški obali".

Kot so zapisali, je bila v marsikaterem pogledu ta sodba res restriktivna v razlaganju konvencijskega minimuma varstva človekovih pravic, spomnili pa so, da na primer govori tudi o dolžnosti omogočanja pristne in učinkovite dostopnosti zakonitega vstopa.

Pri varuhu so še opozorili, da Slovenija krepko zamuja s prenosom evropske direktive, ki bi jo države članice z nacionalno zakonodajo morale uskladiti že do 23. maja 2018.

Do predloga novele so sicer kritični v Delavski svetovalnici, Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC) in Amnesty International Slovenija. Po njihovi oceni je predlog novele vsebinsko nesprejemljiv in v delu tudi ustavno sporen, predvsem glede omejevanja možnosti vlaganja prošenj za azil ob množičnih migracijah.