STA novice / Predlog DS za spremembe v javnem naročanju končal zakonodajno pot

Spremembe se nanašajo na določbe, ki urejajo posledice izrečenih glob za kršitve delovne zakonodaje. Zato so namreč lahko ponudniki za tri leta izločeni iz postopkov javnega naročanja. "V praksi pogosto prihaja do primerov, ko je zaradi bagatelnih prekrškov iz postopka izločena ekonomsko najugodnejša ponudba," so obrazložili v DS.

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje dveh členov zakona, katerih spremembe je predlagal DS. Zato je večina današnjih razpravljalcev na seji DZ ocenila, da bi bilo smiselno in prav počakati na odločitev sodišča. Večina je ob tem tudi poudarila, da je spremembe treba uskladiti z vsemi deležniki.

"V SDS razumemo dobronamernost predlagatelja, vendar menimo, da je to področje treba urediti celovito in počakati do dokončne odločitve ustavnega sodišča," je dejala Alenka Jeraj (SDS). Podobno je menil Blaž Pavlin (NSi). "Iskanje ravnotežja, pri katerem bi država potrdila pomen spoštovanja pravic delavcev in izrazila razumevanje za položaj ponudnika z upoštevanjem resnosti njegovih kršitev, je zahtevno in občutljivo," je dejal in dodal, da v NSi čakajo na vsebinsko odločitev sodišča.

Rokohitrsko spreminjanje zakona in opustitev teh določb po besedah Roberta Polnarja (DeSUS) ni sprejemljivo. "Menimo, da je to področje pomembno tako z vidika delovanja naročnikov, ponudnikov kot tudi mnogih državnih organov, zato bi bilo treba predlog obravnavati skupaj s strokovno in drugo javnostjo," pa je dejala Janja Sluga (SMC).

V SD po besedah Bojane Muršič pritrjujejo vladi, da je namen dober, a bi bilo primerneje počakati na odločitev ustavnega sodišča. Je pa čas, da se pripravi celovita sprememba zakona. Tudi po mnenju Nika Prebila (LMŠ) bi bilo smotrno in pravilno počakati na končno odločitev sodišča. Glede sprememb pa si želi, da pri teh spremembah tvorno sodelujejo vsi.

Franc Kramar (SAB) je dejal, da bi sprejetje manj restriktivnih pravil za delodajalce lahko pomenilo sporočilo državljanom, da toleriramo kršenje pravic delavcev: "To pa je vsekakor nesprejemljivo." "Delodajalci se naj zavedajo svojih dolžnosti in ne samo pravic. Zastraševalni pogoj mora biti, da se preprečijo zlorabe, ki se delavcem dogajajo na dnevni bazi in država mora biti za dober zgled, ker gre za davkoplačevalski denar," je menil Dušan Šiško (SNS).

V Levici so predlogu odločno nasprotovali. Kot je povedala Nataša Sukič, je DS hotel doseči, da bi podjetja, ki so v zadnjih treh letih kršila delavske pravice, lahko sodelovala v postopkih javnega naročanja. "DS oz. kapitalu, v imenu katerega se je predlagala ta antisocialna novela, gre za nemoteno poslovanje, in ne za delavske pravice," je poudarila.