STA novice / Odbor DZ za kulturo za zadostno financiranje RTV in STA

V SAB, Levici, LMŠ in SD so zahtevo za sklic nujne seje odbora vložili, ker z zaskrbljenostjo spremljajo medijsko poročanje o nastajanju osnutka sprememb zakona o Radioteleviziji (RTV) Slovenija, ki ga v "tajnosti" in očitni naglici pripravlja vlada.

Po besedah ministra za kulturo Vaska Simonitija naj bi z novelo zakona o RTV pri razdeljevanju rtv-prispevka določili, da bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za Slovensko tiskovno agencijo (STA), pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev.

STA bi po njegovem pojasnilu po predlogu novele zakona o STA dobila več denarja, spreminja se način imenovanja nadzornikov, sredstva za javno službo pa se bodo namesto iz državnega proračuna zagotavljala iz rtv-prispevka. Poleg tega so pripravili novelo zakona o medijih.

Predlogi niso pripravljeni na pamet, je zagotovil minister na koncu seje. Na očitke iz mednarodnih organizacij pa odgovarja, da tematike v Sloveniji ne poznajo dovolj dobro.

Generalni direktor RTV Igor Kadunc je bil nad besedili ogorčen. Zavzel se je za njihov umik, politika pa naj po njegovem pozivu predstavi pogled na usodo javnega servisa.

Kritičen je bil tudi direktor STA Bojan Veselinovič. Zloženka predlogov po njegovem mnenju vgrajuje konfliktnost v nastopanje medijskih ponudnikov na trgu. STA posluje pozitivno, uporabniki pa so zadovoljni z njenim servisom, je dejal.

Napovedanim spremembam niso naklonjeni niti v Društvu novinarjev Slovenije, reprezentativni sindikati RTV pa se niso strinjali, da se medijska krajina spreminja brez njihovega sodelovanja.

Medtem v Združenju novinarjev in publicistov napovedane spremembe pozdravljajo. Programski direktor Nova24TV Boris Tomašič pa je RTV pozval k racionalizaciji poslovanja. Cena produkcije je namreč v zadnjih letih padla, je dejal.

V razpravi poslancev je Nataša Sukič iz Levice menila, da predloga novel zakonov o RTV in o STA pomenita napad na oba medija, hkrati pa krepitev Nove24TV in Planeta TV. Z njo se je strinjala Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ, ki je dejala, da je cilj prevzeti nadzor nad informacijami.

Po besedah Marka Bandellija iz SAB se pomen RTV kot javnega servisa zlasti pokaže v primerih, kot je bila denimo epidemija covida-19. Če bodo spremembe zakona o RTV sprejete, po njegovem možnost referenduma ni izključena.

V DeSUS si po besedah Jurija Lepa prizadevajo, da javni servis ostane javen, v podaljšanju javne razprave o besedilih pa bo čas za razčiščevanje spornih vprašanj.

Jožef Lenart iz SDS je zavrnil očitke, da bo RTV zaradi sprememb propadla. RTV po njegovem mnenju ne more propasti, a lahko bi delovala bolj racionalno, več trdega dela pa bi bilo potrebnega tudi za nepristransko poročanje.

RTV bo ostala javni zavod, ker komercialne televizije ne pokrivajo nekaterih vsebin, pa je dejala Tadeja Šuštar iz NSi. Po njenem je treba sicer opraviti razpravo o različnih stališčih.