STA novice / Vlada oblikovala delovni skupini za delo s kohezijskimi sredstvi

Vlada bo v pripravo načrta za okrevanje in odpornost vključila tudi župane in regionalne razvojne agencije, načrt pa namerava obravnavati do konca avgusta, so po posvetu sporočili iz Urada vlade za komuniciranje.

Državna sekretarka Kirbiš Rojsova je v Odmevih dejala, da se bodo na črpanje pripravili. Pojasnila je, da sta bili na današnjem posvetu oblikovani dve delovni skupini. Eno bo vodil predsednik vlade Janez Janša, člani ekipe pa bodo ministri in davčni strokovnjak Ivan Simič. Skupina se bo sestala enkrat mesečno.

Druga pa bo povsem operativna skupina na ravni strokovnjakov, tudi državnih sekretarjev, ki bo delala na tedenski ravni. Pripravljala bo mesečno poročilo o črpanju in o tem seznanjala tako krovno skupino kot vlado, je dejala Kirbiš Rojsova.

Pojasnila je tudi, da bodo prioritetni projekti za kohezijska sredstva infrastruktura na področju zdravstva. Dejala je, da imamo na tem področju velike potrebe. Omenila je infekcijski kliniki v Ljubljani in v Mariboru, negovalne bolnišnice ter ostalo infrastrukturo.

Vlada ugotavlja, da sta trenutno najbolj prioritetni področji zdravstvo in dolgotrajna oskrba starejših, kar vključuje tudi izgradnjo novih domov starejših občanov ter modernizacijo obstoječih skupaj s kadrovskimi okrepitvami, so še sporočili z Ukoma.

Kirbiš Rojsova pa je še povedala, da se bodo v strateški načrt potrudili uvrstiti tudi projekte na področju okolja. Omenila je čiščenje odpadnih voda, vodovodne sisteme, kjer so še potrebe, energetske obnove stavb, prioriteta pa so še vedno tudi železnice in tretja razvojna os.

Vlada se je danes zbrala na delovnem posvetu na Brdu pri Kranju, da bi se seznanila z izplenom pogajanj o ta teden dogovorjenem svežnju za okrevanje EU po koronski krizi. Voditelji članic EU so v torek zjutraj po štirih dneh pogajalskega maratona v Bruslju dosegli kompromis o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Ta vključuje proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Premier Janša je bil po maratonskih pogajanjih v Bruslju s temi številkami zadovoljen. Kot je poudaril v torek, je Slovenija uresničila vse bistvene pogajalske cilje in ostaja neto prejemnica evropskih sredstev tudi v novem programskem obdobju 2021-2027.

Janša je sicer izpostavil, da je imela Slovenija doslej kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju sredstev EU. Velikokrat je namreč črpanje okrepila šele proti koncu sedemletnega obdobja, zatikalo se je predvsem pri večjih kohezijskih projektih. Na današnjem delovnem posvetu so zato govorili predvsem o tem, kako narediti črpanje evropskih sredstev bolj učinkovito.

Ministri naj bi se tako danes dogovorili, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili. Lotili naj bi se tudi priprave nacionalnega programa za okrevanje, ki ga predvideva dogovor na ravni EU in bo s konkretnimi projekti podlaga za odločanje Evropske komisije in Sveta EU o izplačilih sredstev.

Slovenija bo morala sicer pri pripravi programa za okrevanje upoštevati splošne usmeritve EU k naložbam v ozelenitev gospodarstva in digitalizacijo in tudi določila nacionalnega reformnega programa oz. priporočil v okviru t. i. evropskega semestra oz. usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU.

Že pred tedni je vlada določila tudi seznam pomembnih investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize po epidemiji. Na seznamu je trenutno 187 pomembnih investicij na področjih od zdravstva, prek energetike do prometa v okvirni skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov, vlada pa ga bo še posodabljala.

Vse skupaj je povezano tudi s pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna. Tega je finančni minister Andrej Šircelj napovedal do 1. septembra, časa za njegovo pripravo je torej le še nekaj več kot mesec dni.

Čeprav je bila glavnina današnjega pogovora namenjena evropskim sredstvom, so po besedah Pivčeve ob koncu zasedanja dobili tudi nekaj iztočnic glede rebalansa tekočega proračuna, na podlagi katerih bo treba pripraviti rebalanse proračunov znotraj posameznih ministrstev do konca avgusta. O iztočnicah bodo razpravljali na četrtkovi seji vlade, danes so bile podane le osnovne številke, je dodala.