STA novice / Teršek umaknil ustavno pritožbo glede glasovanja o njegovi kandidaturi v DZ

Teršek je v petkovi objavi na svoji spletni strani izrazil domnevo, da ustavno sodišče njegove vloge ne bo oz. ni obravnavalo kot "absolutno prednostno", kakor je to predlagal. Tako je po njegovem mnenju ostalo na razpolago premalo časa, da bi ta vprašanja dobila odgovor ustavnega sodišča pred potekom roka za zbiranje novih kandidatur za mesto sodnika ali sodnice ustavnega sodišča. Ta se namreč izteče 11. septembra.

Ocenjuje tudi, da je ostalo na razpolago premalo časa, da bi se zadevna pravna vprašanja in posledično politična praksa preuredila, uredila drugače, še pred začetkom novega procesa evidentiranja, predlaganja in odločanja o novem kandidatu ali kandidatki za to javno funkcijo.

"Hkrati pa kandidatom in kandidatkam, ki se bodo ob novem pozivu potegovali za mesto sodnika ali sodnice ustavnega sodišča, ne želim postopkovno oteževati kandidatur," je zapisal na svoji spletni strani.

Teršek je namreč ustavnemu sodišču predlagal, naj ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ o tajnem glasovanju, razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ naloži, da o njem ponovno glasuje.

Teršku je podporo pri kandidaturi za ustavnega sodnika napovedalo več kot 50 poslancev, a je na tajnem glasovanju dobil 42 glasov. To pomeni, da so mu do izvolitve zmanjkali štirje glasovi. Ob tem je 38 poslancev glasovalo proti njegovi izvolitvi, osem glasovnic pa je bilo neveljavnih. Vse poslanske skupine, ki so mu obljubljale glasove, so po glasovanju zagotavljale, da so njihovi poslanci dano besedo držali, in da Teršek še vedno uživa njihovo podporo. Da je oddal neveljavno glasovnico, ni priznal nihče.

Eden od razlogov, da se je Teršek obrnil na ustavno sodišče, so prav neveljavne glasovnice. Prepričan namreč je, da se poslanci k takšnemu načinu glasovanja ne smejo zatekati, pač pa se morajo opredeliti bodisi za bodisi proti.

Kot drugo bistveno neskladnost poslovnika DZ z ustavo je izpostavil odsotnost varovalke, da bi bilo glasovanje, ki je formalno opredeljeno kot tajno, tudi dejansko tajno. Ob tem Teršek navaja več načinov glasovanja, pri katerih je tajnost izničena, samo glasovanje pa protiustavno in bi ga bilo treba razveljaviti.

Kot sporno je v pobudi ustavnemu sodišču ocenil tudi ravnanje predsednika republike Boruta Pahorja. Očita mu, da se je odločil za ponovni poziv za zbiranje kandidatur, čeprav bi lahko takoj po neuspešnem glasovanju za ustavnega sodnika predlagal enega od že prijavljenih kandidatov, tretjo osebo ali pa ponovno njega.

Slednje bi bilo po Terškovi oceni razumno ravnanje, saj da so mu poslanske skupine po neizvolitvi še vedno napovedovale najmanj 50 glasov podpore. Moti ga tudi, da se Pahor v postopku kandidature z njim ni niti enkrat srečal niti nista izmenjala nobene besede, da po glasovanju ni ničesar izrekel, z njim ni vzpostavil stika.

Teršek je ustavnemu sodišču predlagal, da bodisi ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ o tajnem glasovanju bodisi poda ustavno sprejemljivo razlago teh določb, s katerimi bo onemogočeno protiustavno ravnanje. V obeh primerih pa naj razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ naloži, da o njem ponovno glasuje.

To pomeni, da naj bi bil ničen tudi ponovni poziv predsednika republike za prosto mesto sodnika ustavnega sodišča. Rok za prijavo na ta razpis se izteče 11. septembra, kar je tudi eden od razlogov, da je Teršek ustavnemu sodišču predlagal absolutno prednostno obravnavo svoje pobude. Prvi je o odstopu od ustavne pritožbe poročal spletni Večer.