STA novice / GZS s predlogi za gospodarski zagon za Slovenijo 5.0

"Za razvoj Slovenije je izjemnega pomena, kako bomo podprli razvojne projekte, ki bodo imeli dolgoročnejši vpliv na trajnostno poslovno preobrazbo in pospeševanje rasti produktivnosti," so danes sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Kot so spomnili, je izbruh novega koronavirusa vsaj začasno onemogočil doseganje nekaterih ključnih kratkoročnih razvojnih ciljev, kot so rast dodane vrednosti ter inovativnosti, okoljska vzdržnost in modernizacija javnega sektorja.

Skladno s tem so pripravili dokument Nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0, v katerem so ključne ukrepe razporedili v šest prednostnih področij za dosego gospodarskega zagona in družbenega napredka.

Prvo prednostno področje je, tako v GZS, okrepitev domače potrošnje. Predvsem z naložbami v energetsko prenovo, obnovo stavbnega fonda, potresno varnost in z novimi javnimi investicijami v bolnice, domove za starejše, vrtce in podobno bi namreč lahko po njihovem mnenju hitro povečali naročila gospodarstvu.

Drugo področje predstavljajo ukrepi za zagon infrastrukturnih projektov oziroma gradnja, obnova in nadgradnja cest, železnic, IT infrastrukture, energetike in tako naprej. Prepričani so, da bi lahko na ta način izboljšali tudi poslovno okolje v Sloveniji in s tem okrepili konkurenčnost.

Tretje področje so vlaganja v digitalizacijo - tako podjetij kot okolja in prebivalcev.

Četrto področje se navezuje na vlaganja v raziskave in razvoj ter pametno specializacijo, kjer so številni programi, npr. Startup plus program, podpora SRIP, mladi raziskovalec, raziskovalni vavčer, podpora celotnemu razvojnemu ciklu TRL 1-9, že v teku oz. pripravljeni, "vendar pa marsikje za ambicioznejšo podporo do sedaj ni bilo dovolj sredstev". V okviru tega področja predlagajo tudi ukrep delnega povračila plač za razvojnike v podjetjih.

Peto področje predstavljajo okoljske naložbe, predvsem v izboljšanje infrastrukture zbiranja in snovne predelave odpadkov, termično izrabo odpadkov, pametna mesta in skupnosti, rabo vodnih virov ter podobno.

Zadnje področje pa se nanaša na naložbe na področju kmetijstva, živilsko-predelovalne industrije in samooskrbe s hrano. "To področje je pomembno, da povečamo delež samooskrbe s prehrano v gospodinjstvih ter konkurenčnost slovenskega kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije," so izpostavili v GZS.

"Za vrsto konkretnih projektov je, kot pravimo, vse pripravljeno. Vključno s potrebnimi soglasji in dovoljenji. Imamo tudi vrsto projektov, ki so sicer pripravljeni, vendar že dalj časa ne najdejo poti iz labirinta administrativnega okolja. Zato je področje administrativne poenostavitve poslovanja - debirokratizacija - ključen izziv za našo prihodnost," so navedli.

Dotaknili so se tudi virov financiranja. Kot so spomnili, lahko Slovenija računa na prek pet milijard evrov iz evropskega reševalnega programa, prek tri milijarde evrov iz kohezijskega programa EU, dodatno pa so na voljo še sredstva iz drugih programov EU.

"Izjemno velik je obstoječ investicijski potencial gospodarstva, ki je v letu 2019 doseglo najboljše poslovne rezultate v zgodovini," so izpostavili.

Računajo pa tudi na dodatna finančna sredstva naložbenih skladov, sredstva lokalnih skupnosti in državnega proračuna.