STA novice / Informacijski pooblaščenec ne sme posegati v postopke drugih pristojnih organov

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik se je danes odzvala na medijske članke o različnih nadzorih nad delom policije, posebej Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Inšpektorat za notranje zadeve namreč od prejšnjega ponedeljka na NPU opravlja izredni nadzor nad varovanjem in obravnavanjem tajnih podatkov, prav tako pa že nekaj časa poteka nadzor nad nekaterimi preteklimi preiskavami, kar je zahteval minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Kot je Prelesnikova pojasnila v sporočilu za javnost, je za zakonitost obdelave tajnih podatkov pristojen inšpektorat za notranje zadeve. Informacijski pooblaščenec pa bi lahko zakonitost dela policije presojal zgolj glede vprašanj varstva osebnih podatkov, česar pa doslej niso zasledili kot predmet nadzorov.

Spomnila je tudi na odločitev ustavnega sodišča iz leta 2013, po katerem informacijski pooblaščenec ne sme presojati o tem, katere konkretne osebne podatke lahko v okviru svojih pristojnosti v nadzornih postopkih obdelujejo posamezni drugi nadzorni organi.

Prav tako informacijski pooblaščenec ni pristojen za tolmačenje predpisov o izvajanju zakona o tajnih podatkih, niti za varovanje širše pravice do zasebnosti ali pravice do tajnosti pisem in drugih občil iz ustave ustave. Ta določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.

"Odgovorov o zakonitosti vpogledovanja v elektronsko pošto zaposlenih s strani inšpektorjev ali drugih nadzornih organov ter odpiranja posameznih datotek, ki jih zaposleni hranijo na svojih službenih računalnikih, zato informacijski pooblaščenec ne sme podati, saj bi presegel meje svoje pristojnosti," je navedla Prelesnikova.

O tem mora presojati inšpekcijski organ, ki odloča v postopku in pri tem upoštevati vse okoliščine posameznega primera, navedene predpise in ustavo. V inšpekcijskem nadzoru nad izvajanjem zakona o tajnih podatkih mora inšpektorat za notranje zadeve presoditi, kateri ukrepi in dokazi so potrebni, zakoniti in primerni za učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora.

Inšpektor ima pravico pregledati zavezančeve prostore, objekte, delovna sredstva, predmete, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo tudi državnih organov. Spomnili so tudi na določilo, po katerem morajo pravne in fizične osebe, zoper katere se ne vodi inšpekcijski postopek, in ki razpolagajo z domnevnimi dokazi oz. drugimi, tudi osebnimi podatki, potrebnimi za izvedbo inšpekcije, ter inšpektorju na zahtevo posredovati. Dokumentacije državnih organov, ki je določena kot tajna, inšpektor ne sme odvzeti.