STA novice / Poslanci ves dan o predlogu rebalansa; glasovanje v sredo (zbirno)

Z rebalansom se bodo letošnji odhodki državnega proračuna povečali za tri milijarde evrov na 13,39 milijarde evrov, prihodki pa se bodo zmanjšali za skoraj 1,6 milijarde evrov na 9,19 milijarde evrov. Namesto presežka bo tako državna blagajna konec leta izkazovala primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov.

Predlog sta zjutraj poslancem predstavila predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj. Oba sta soglašala, da je načrtovani primanjkljaj, ki v deležu bruto domačega proizvoda znaša 9,3 odstotka, visok. A gre za posledico nepričakovanih izdatkov za blaženje posledic epidemije in Šircelj je dejal, da si ga bo vlada prizadevala v naslednjem obdobju zmanjševati, dokler ne bomo lahko govorili o presežku.

Da bodo proračunske dokumente potrdili, so napovedali v vseh koalicijskih strankah, katerih poslanci so v razpravi izpostavljali hiter in ustrezen odziv vlade na epidemijo. Nasprotovali pa jim bodo v LMŠ, Levici in SAB ter tudi v SD, če ne bodo sprejeti njihovi predlogi za prerazporeditve. V SNS so povedali, da rebalansu ne bodo nasprotovali.

Prvi ukrepi so bili zajezitev širjenja epidemije, vsi naslednji ukrepi pa so bili usmerjeni v ohranitev delovnih mest ter ohranitev slovenskega gospodarstva in nadaljevanje proizvodnje, je ukrepe vlade, ki so zahtevali tako visoko rast proračunskih izdatkov, povzel Marko Pogačnik (SDS). "Vsi ukrepi so bili sprejeti večinoma za ljudi," je dodal.

Tudi Robert Polnar (DeSUS) je pohvalil izrazito socialno usmerjenost rebalansa, prav tako sta na številne ukrepe za blažitev posledic epidemije spomnila Jožef Horvat (NSi) in Monika Gregorčič (SMC). "Vlada je praktično že v 100 urah po zaprisegi prišla pred DZ s prvim zakonskim paketom, ki je šel v smeri pomoči ljudem in gospodarstvu," je dejal Horvat. Gregorčičeva pa je dodala, da je vlada glede na okoliščine odgovorila na razmere v državi hitro, odgovorno in ustrezno.

V opoziciji medtem vladi očitajo, da je v popravke proračuna skrila rast porabe na postavkah, ki niso povezane z blaženjem posledic epidemije. Iz dokumentov težko razberemo, koliko in kaj so covid izdatki, je dejala Andreja Zabret (LMŠ). "O milijonih in milijardah govorimo tako, kot da rastejo na drevesu," je bila kritična.

Še bolj oster je bil Robert Pavšič (LMŠ). Tej vladi je v samo nekaj mesecih uspelo uničiti javne finance, je dejal in dodal: "In virus je bil na žalost samo izgovor." Zavrnil je tudi trditve, da so vladni ukrepi pripomogli k ohranitvi delovnih mest. "Samo zamrznili ste jih, a s tem države niste rešili pred odpuščanji," je opozoril. Ko se bodo ukrepi iztekli, pa bo v Sloveniji zelo na hitro nastala velika zaposlitvena kriza, je napovedal.

Poslancem SD se zdita proračunski primanjkljaj in trošenje države v aktualnih okoliščinah po besedah Janija Prednika logična in razumljiva. "In popolnoma normalno se nam zdi, da se za spopad z epidemijo veliko zadolžuje in troši," je dejal.

V SD bi rebalans podprli, če bi koalicija podprla njihove predloge za prerazporeditve. S tem bi pokazala, da ji gre za resnično pomoč ljudem, ne le za ideološke cilje in temeljito čiščenje proračuna, je pozval Prednik.

"Pred nami je rebalans proračuna, ki prinaša največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije," je ugotovil Miha Kordiš (Levica). A hkrati vlada zanemarja ključna področja družbe, odločila se je za stradanje zdravstva, znanosti, kulture in prostovoljnih gasilcev, je nadaljeval. Rebalans je označil za nesprejemljivega, vladi pa očital, da je poslancem v obravnavo namesto jasne vizije razvoja in izhoda iz krize posredovala napoved rekordnega trošenja brez utemeljitve.

V SNS so prepričani, da vladi ne bi bilo treba tako močno povečati odhodkov. "Mislimo, da je bila država preveč radodarna," je dejal Jani Ivanuša (SNS), ki je ugotovil, da so velik del proračunskih sredstev dobili tisti, ki jih sploh niso potrebovali. Številna podjetja imajo denimo polne bančne račune, vprašanje je tudi, koliko prebivalcev je res potrebovalo dodatna sredstva, saj "smo večinoma vsi sedeli doma".

V razpravi so poslanci opozicije opozarjali na nedopustno zmanjšanje sredstev za področja, kot so kultura, znanstveno raziskovanje, zaposlovanje, stanovanjska gradnja ter investicije v železniško infrastrukturo ali domove za ostarele.

Šircelj je zatrdil, da nevladne organizacije dobivajo z rebalansom toliko, kot so zahtevale. Zavrnil je tudi očitke o krčenju sredstev za kulturo, šolstvo, znanost. "Nekaterih izdatkov ni, ker jih ne more biti," je pojasnil in kot primer navedel krčenje sredstev na področju kulture, do katerega je prišlo zaradi odpovedi knjižnega sejma v Frankfurtu, ali pa krčenje sredstev za subvencioniranje šolske prehrane, ker so bile šole v času epidemije zaprte.

Elena Zavadlav Ušaj (SDS) je dodatno pojasnila zmanjšanje sredstev za investicije. Razpisi so se namreč zaradi negotovosti ustavili, je povedala. To pa ne pomeni, da investicije ne bodo izvedene, pač pa bodo proračunska sredstva bolj racionalno porabljena v kombinaciji s kohezijskimi sredstvi, ki jih bo naša država prejela iz prihodnjega večletnega finančnega okvira, je prepričana.

Veliko denarja, ki se z rebalansom prerazporeja, je sicer že porabljenega. Prednik je omenil postavko, na kateri so navedena sredstva za financiranje epidemije covida-19: "Sicer so na ta podprogram res razporejena velikanska sredstva, a že ves čas trajanja te vlade imamo težave s transparentnostjo njihove porabe." Da še danes ne vemo, kako so potekale nabave zaščitne opreme preko blagovnih rezerv, je opozorila tudi Zabretova.