STA novice / Javna razprava o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi se izteka, sledi obravnava na ESS (ozadje)

Predlog je po navedbah ministrstva za zdravje, ki ga je pripravilo, zaradi staranja prebivalstva nujen. Na vsakih 100 otrok, mlajših od 15 let, namreč povprečno pride že več kot 131 starih 65 let ali več, leta 2033 pa naj bi jih po projekcijah povprečno prišlo že več kot 200.

V Sloveniji ima 65-letnik pred sabo manj zdravih let od povprečja OECD

V Sloveniji stari 65 let lahko pričakujejo, da bodo živeli še 19,5 leta, kar je enako kot povprečje držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). A razlike so v pričakovanih letih zdravega življenja. Medtem ko 65-letniki v Sloveniji lahko pričakujejo še 7,9 leta zdravega življenja, povprečje OECD znaša 1,5 leta več.

Slovenija glede vključenosti ljudi v dolgotrajno oskrbo zaostaja za povprečjem držav OECD, vendar se delež postopno veča. Storitev dolgotrajne oskrbe je leta 2017 prejemalo približno 1800 oseb več kot leto prej, in sicer skupno 64.433. Največji delež jih je storitve prejemalo v institucijah, kjer jih je bilo približno 22.900 oziroma 35,5 odstotka, skoraj 22.500 oziroma 34,9 odstotka pa je prejemnikov storitev na domu. Samo denarne prejemke je dobivalo približno 18.500 ljudi.

Za oskrbovalca družinskega člana predvidena 14-dnevna razbremenitev

Predlog na ugotovljene težave odgovarja z uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje za 0,4 odstotne točke znižala. Splošno načelo predloga zakona je, da je do dolgotrajne oskrbe upravičena polnoletna oseba, ki je denimo zaradi posledic bolezni ali starosti trajno odvisna od pomoči drugih.

Med storitvami dolgotrajne oskrbe po predlogu so storitve s področja osnovnih in podpornih dnevnih opravil, storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili, denimo dajanje zdravil in hranjenje po sondi, ter storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti. Dolgotrajna oskrba se bo izvajala v obliki formalne oskrbe na domu in v instituciji, kjer so glede na potrebe stanovalcev predvideli tri vrste domov, in sicer bivalnega, oskrbnega in negovalnega. Namestitveni del v domu pa bo tudi po novem treba plačati.

Posebna oblika dolgotrajne oskrbe bo oskrbovalec družinskega člana, kdor pa bo želel, se bo lahko odločil za denarni prejemek. Poleg tega bodo vsem upravičencem financirali storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti, podrobnejši nabor teh storitev pa bo pristojni minister še določil.

Tistim z oskrbovalcem bo omogočena 14-dnevna nadomestna oskrba, da se bo družinski član kot oskrbovalec lahko v tem času razbremenil.

Kriteriji za upravičenost do dolgotrajne oskrbe bodo enotni in opredeljeni na nacionalni ravni, v ta namen pa bo vzpostavljena enotna ocenjevalna lestvica. Vstopna točka za uveljavljanje pravic iz omenjenega zavarovanja bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Deležniki za konkretno nadgradnjo predloga

ZZZS, ki bo moral zaradi predloga vzpostaviti nove poslovne procese, ima na predlog vrsto pripomb. Dobro je treba opredeliti prehod s sedanjega na novi sistem za vse deležnike in določiti dovolj dolgo prehodno obdobje, saj je predlagano 1,5-letno prekratko, meni.

Nadalje pogreša jasno kadrovsko projekcijo. Za vzpostavitev novega zavarovanja in izvajanje nalog po predlogu bo treba namreč zagotoviti vsaj 250 delavcev različnih poklicnih profilov, med njimi večji del strokovnih delavcev s področja socialne in zdravstvene nege, ki so že zdaj deficitarni.

Pri načrtovanju mreže izvajalcev pa mora imeti po njihovem pozivu zlasti pri institucionalnem varstvu večjo vlogo država. Če bo področje prepuščeno občinam, bo dostopnost storitev namreč zelo različna, izpostavljajo.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije prav tako meni, da predlog brez obsežnejših sprememb ni primeren za sprejetje. Svarijo pred tem, da večina stanovalcev domov za starejše, ki so danes uvrščeni v oskrbo 1. in 2. kategorije, ne bi bila upravičena do storitev dolgotrajne oskrbe zaradi visokega vstopnega praga. Prav tako do storitev ne bi bilo upravičenih približno 60 odstotkov današnjih uporabnikov storitev pomoči na domu.

Posebej so izpostavili problematiko oseb z demenco. Predlog namreč predvideva, da se postopek za upravičenost do dolgotrajne oskrbe začne z vlogo zavarovanca, kar pa je pri osebah z demenco težavno, ker svojo bolezen pogosto zanikajo. Po predlogu tako pred zaključkom skrbniških postopkov na sodiščih, ki pa so lahko dolgotrajni, nihče drug ne bi mogel podati vloge zanje.

Nezadovoljni so tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Pozivajo k natančni razmejitvi med storitvami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in storitvami za dolgotrajno oskrbo. Zakon bi moral nadalje predvideti določene oblike prostovoljstva, ki že sedaj igra pomembno vlogo v sistemu, poleg tega pa besedilo po njihovi oceni premalo pozornosti namenja demenci.