STA novice / Za podaljšanje delovanja Neka potrebna presoja vplivov na okolje in okoljevarstveno dovoljenje (dopolnjeno)

Upravno sodišče je januarja ugodilo tožbi nevladnih okoljskih organizacij Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, Focus in Umanotera ter odpravilo odločitev Arsa iz leta 2017, da za podaljšanje delovanja iz 40 na 60 let, in sicer do leta 2043, ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Arso je moral o podaljšanju delovanja elektrarne, ki prispeva tretjino v Sloveniji proizvedene električne energije, presojati znova.

O sklepu Arsa je poročalo Delo, ki je dodalo, da so tak sklep v Focusu pričakovali, saj "sledi odločitvi sodišča EU in upravnega sodišča. Za to smo si ves čas tudi prizadevali. Zdaj upamo, da nam Arso čim prej omogoči tudi vpogled v spis, da se bomo lahko za sodelovanje v postopku presoje vplivov na okolje pravočasno in kakovostno pripravili," je dejala Barbara Kvac iz Focusa.

"Postopek presoje vplivov na okolje ureja zakon o varstvu okolja. Ko investitor potrebuje tako okoljevarstveno soglasje kot tudi gradbeno dovoljenje pa se postopek vodi v skladu z gradbenim zakonom v okviru t.i. integralnega postopka," so za STA pojasnili na Arsu.

Nevladne organizacije so že po odločitvi upravnega sodišča spomnile, da bo treba ob presoji vplivov na okolje pripraviti okoljsko poročilo, dati javnosti možnost komentiranja, izvesti pa bo treba tudi čezmejno presojo. Zoper omenjeni sklep Arsa, izdan 2. oktobra, je sicer dovoljena pritožba na ministrstvo za okolje, in sicer v 15 dneh od dneva vročitve.

Upravno sodišče se je pri svoji odločitvi naslonilo odločitev Sodišča EU, ki je v podobni zadevi podaljšanja delovanja belgijske nuklearne elektrarne odločilo, da je potrebna presoja vplivov na okolje. V belgijskem primeru je Sodišče EU zavzelo stališče, da so tudi posodobitvena dela na elektrarnah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz programov staranja in programov nadgradnje varnosti, če spreminjajo fizično stvarnost območja, predmet presoje vplivov na okolje.

Upravno sodišče je, kot v odločbi povzema Arso, izpostavilo, da ni pojasnjeno, ali je za nameravani poseg podaljšanja obratovanja Neka treba izvesti dela, s katerimi se spreminja fizična stvarnost območja. Pri tem so pomembna vsa dela, ki bi lahko imele pomembne škodljive vplive na okolje, čeprav morda pomenijo izboljšave za funkcioniranje in varnost.

Arso pa je ob tem še izpostavil, da je podaljšanje delovanja neločljivo povezano tudi z gradnjo suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gradivo. Nek je v postopku pojasnil, da je gradnja suhega skladišča nujna in neizogibna ter neodvisna od delovanja jedrskega objekta. "Pri podaljšanj življenjske dobe se bo količina izrabljenega jedrskega gradiva povečala za 50 odstotkov, za kar je treba zagotoviti primerno skladiščenje, ki ga nosilec nameravanega posega očitno že v obstoječem stanju ne more zagotoviti," pa so ob tem dodali na agenciji.

Generalni direktor Gen energije Martin Novšak je sicer že maja zagotovil, da lahko v primeru odločitve Arsa, da je potrebna presoja vplivov Neka na okolje, postopke izpeljejo v navedenih rokih in dokažejo pomembnost in predvsem koristnost Neka.

Nek je obratovalno dovoljenje pridobil januarja 1984, Uprava RS za jedrsko varnost pa leta 2012 izdala dve odločbi, s katerima je dovolila spremembo tehnične specifikacije, na podlagi katere je možno delovanje Neka ne 40 let, kot je bilo prvotno predvideno, temveč 60 let. Nadzorni svet Neka je nato leta 2014 soglašal, da se delovanje elektrarne podaljša do leta 2043.

Sočasno s postopki za podaljšanje življenjske dobe prvega bloka pa Gen energija, polovična lastnica Neka, že dalj časa pripravlja vse potrebno, da bi lahko zgradili tudi drugi blok nuklearke. Odločitev o morebitni gradnji naj bi sprejeli do leta 2027, so v minulih mesecih večkrat zagotovili pristojni na ministrstvu za infrastrukturo.