STA novice / Vlada pošilja predlog zakona o demografskem skladu v DZ

Demografske projekcije kažejo na visoko povečanje javnofinančnih izdatkov za pokojnine in postavljajo izziv vsem generacijam, da se skupaj dogovorijo, na kakšen način lahko država s prerazporeditvijo svojih prihodkov zagotavlja kar najbolj pravično in spodbudno okolje za njihovo sobivanje, so predlog za ustanovitev nacionalnega demografskega sklada pojasnili na finančnem ministrstvu.

Slovenski pokojninski sistem, ki deluje na principu solidarnosti, namreč v razmerah vse manjše aktivne populacije ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti, saj vplačani prispevki za pokojninsko varnost že sedaj ne zagotavljajo dovolj sredstev za izplačilo pokojnin in mora manjkajoča sredstva zagotoviti država preko državnega proračuna.

Ob osnovnem scenariju bi se izdatki za staranje v Sloveniji v obdobju od leta 2016 do leta 2070 povečali z 21,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na kar 28,2 odstotka BDP, število upokojencev pa naj bi do leta 2070 naraslo za okoli 20 odstotkov.

Poglavitna rešitev predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu je tako omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike.

S tem namenom predlog zakona predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SD) v novo družbo, to je Nacionalni demografski sklad, pod okrilje katerega se bo preneslo lastništvo in upravljanje vseh naložb države z nekaj redkimi izjemami.

Prav tako se bo na sklad preneslo naložbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav ter Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot tudi premoženje Družbe za upravljanje terjatev bank. Pripojili naj bi mu tudi Kapitalsko družbo (vključno z Modro zavarovalnico) ter premoženje Družbe za svetovanje in upravljanje in Družbe za upravljanje terjatev bank.

Vrednost naložb v skladu bi bila tako skupaj z nakazilom 10 odstotkov kupnin od prodaje državnih naložb po vzpostavitvi SDH (159,4 milijona evrov) nekaj manj kot 8,6 milijarde evrov.

Predlagani zakon zasleduje cilj poenostavitve strukture upravljanja, cilj jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in cilj večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti, zatrjujejo na finančnem ministrstvu.

Pomen nacionalnega demografskega sklada pa je po teh pojasnilih tudi v tem, da razbremeni državni proračun ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen.

Svoj predlog zakona o demografskem skladu so pripravili tudi v opozicijskih SD in SAB in premier Janez Janša se je danes o obeh pogovarjal s predsednikom Zveze društev upokojencev Slovenije Janezom Sušnikom.

Kot je po srečanju za STA povedal Sušnik, oba predloga predvidevata nekatere dobre rešitve, je pa vladni bolj drzen, medtem ko je predlog opozicije varčevalen. V zvezi koncentracijo državnih naložb pozdravljajo, a pod pogojem, da ne bo prišlo do prodaje premoženja. Zdaj bodo bodo oba predloga podrobno proučili, da vidijo, katera je boljša za bodoče upokojence.