STA novice / Evropski parlament ambicioznejši pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov (zbirno)

Trenutno v EU velja smernica, da se izpuste zmanjša za 40 odstotkov, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v septembru napovedala zaostritev cilja na 55 odstotkov. Tudi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je v torek pred današnjim glasovanjem o dopolnilih v Evropskem parlamentu stopil v bran temu predlogu, saj da je že dovolj ambiciozen.

Evropski poslanci pa so zahtevali še več in predlog o 60-odstotnem zmanjšanju sprejeli s tesno večino. Predsednik odbora za okolje, liberalec Pascal Canfin, je pozdravil rezultat. "Bolj kot kadarkoli prej smo vodilni na področju podnebnih ambicij," je tvitnil.

Tudi poročevalka Jytte Guteland (S&D) je to ocenila za zmago. "To je pomembna zmaga za okolje in našo prihodnost," je sporočila. Pozvala je k pogajanjem z Evropsko komisijo in Svetom EU z jasnim sporočilom, da od vseh držav članic pričakujejo obvezujoče cilje glede podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Evropski poslanci iz Slovenije različno ocenjujejo podporo cilju o 60-odstotnem zmanjšanju emisij do leta 2030. V Evropski ljudski stranki (EPP) namreč ta cilj ocenjujejo kot previsok in škodljiv za gospodarstva, medtem ko so v političnih skupinah socialistov in demokratov (S&D) in liberalcev (Renew) zadovoljni.

Kot je zapisal Milan Zver (EPP/SDS), koncept 60 odstotkov ni sprejemljiv za evropsko industrijo, ker ogroža delovna mesta, pa bo imel negativne posledice tudi na socialo. Romana Tomc (EPP/SDS) je glasovala za predlog Evropske komisije za 55-odstotno zmanjšanje, saj meni, "da je to zgornja meja (...) ki je še realno dosegljiva".

Podobno z izidom današnjega glasovanja ni zadovoljna Ljudmila Novak (EPP/NSi). Kot je namreč zapisala, v politični skupini EPP v celoti podpirajo prehod na evropsko podnebno nevtralnost do leta 2050, a obenem poudarjajo, da mora biti ta prehod narejen "na način, ki bo ustvaril nove zaposlitvene možnosti" ter zagotovil blagostanje Evropejcev.

Franc Bogovič (EPP/SLS) podobno kot Novakova podpira "osnovni cilj" podnebnega zakona in tudi postavitev vmesnih zavezujočih ciljev za posamezne države, "vendar se osebno in v celotni skupini EPP bolj strinjamo z že tako ambicioznim ciljem, ki ga zagovarja sama Evropska komisija".

Nasprotno je Tanja Fajon (S&D/SD) vesela, da je bilo danes izglasovano dopolnilo, ki zapoveduje 60-odstotno zmanjšanje emisij, kar so odločno zagovarjali v njeni politični skupini socialistov in demokratov. "Zavedamo se, da bo v pogajanjih z državami članicami to težko doseči, a verjamem, da smo z ustreznimi ukrepi lahko uspešni," je še zapisala.

Tudi Milan Brglez (S&D/SD) je glasoval za 60-odstotni cilj, ki ga vidi kot izjemno pomembnega za prihodnost EU. Najpomembnejše po njegovem mnenju je, "da smo zastavili ambiciozen načrt, kako zmanjšati emisije. Brez tega namreč ni mogoče sprejemati smelih in hitrih ukrepov."

Podobnega mnenja sta Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ), ki menita, da je vmesni cilj 60 odstotkov "dober kompromis", za katerega je v prvi vrsti zaslužna prav njuna politična skupina Renew.

Okoljevarstveniki pa menijo, da je ta odločitev korak v pravo smer. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je sporočila, da je odločitev parlamenta korak bližje uresničevanju pariškega podnebnega dogovora, vendar pa bi morali poslanci postaviti še bolj ambiciozen cilj, in sicer 65-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.

"Čeprav še vedno pod znanstveno priporočenim ciljem, ki nam za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija narekuje vsaj 65-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030, je stališče Evropskega parlamenta veliko boljše od predloga Evropske komisije o povišanju cilja s 40 na 55 odstotkov," pa so ocenili v društvu Focus.

Takšno stališče Evropskega parlamenta po njihovem mnenju usmerja podnebno razpravo v pravo smer in kaže, da so evropski poslanci slišali milijone Evropejcev, ki od EU pričakujejo in zahtevajo bolj smelo ukrepanje. "Države članice EU morajo na cilj, ki ga predlaga Evropski parlament, gledati kot na izhodišče, ki ga je treba še izboljšati, če želimo spoštovati zaveze v okviru pariškega sporazuma," so še zapisali.

Danes je parlament glasoval tudi o celotnem besedilu resolucije, rezultati pa bodo znani v četrtek. Naslednji teden bodo o novem podnebnem cilju EU do leta 2030 začeli razpravo tudi voditelji držav članic EU. Nemčija, ki trenutno predseduje Svetu EU, se je zavezala, da bo nov evropski cilj sprejet do decembra.