STA novice / Po večletnih pripravah DZ potrdil potrdil novelo zakona o preprečevanju korupcije (zbirno)

Za novelo je glasovalo 78 poslancev, proti so bili trije. Po oceni večine poslanskih skupin zakon ureja ključne pomanjkljivosti pri delovanju KPK, do novele so bili kritični v Levici in SNS.

Po besedah pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič je ključna sprememba zakona, da krepi preventivno in nadzorno vlogo KPK ter jasno razmejuje pristojnosti za pregon kaznivih dejanj korupcije med KPK na eni ter policijo in tožilstvom na drugi strani. Novela tako bolj natančno določa, da KPK izreka načelna mnenja in ugotovitve o konkretnem primeru, sume kaznivih dejanj pa naznanja pristojnim organom. "Ravno nejasnosti pri tem so v preteklosti povzročale veliko težav pri izvajanju zakona in tudi razumevanju vloge komisije," je dejala ministrica.

Novela ureja pravno podlago za delovanje aplikacije Erar, jasneje ureja postopek in vlogo udeležencev pred komisijo ter razširja nadzor nad premoženjskim stanjem na način, da so za poročanje o svojem premoženjskem stanju zavezani tudi nadzorniki družb v državni lasti.

V KPK so zadovoljni, da je DZ z veliko večino danes potrdili novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Sprejem novele je potrditev dela in pomena komisije, so poudarili pri komisiji.

"Veseli nas, da so poslanci z veliko večino, kar 78 glasovi za, potrdili spremembe zakona. To razumemo kot potrditev, da je komisija v naši družbi potrebna, in spodbudo nadaljnjemu delu komisije v smeri krepitve integritete in preprečevanja korupcije," je po potrditvi novele v DZ povedal predsednik KPK Robert Šumi.

Prednosti novele za komisijo sta med drugim poudarjena preventivno-nadzorna funkcija komisije in pomen integritete. Šumi je še dodal, da v skladu z dodatnimi pristojnostmi, ki jih dobiva komisija, ta vsekakor potrebuje dodatna sredstva. Potrebuje jih tako za kadrovsko okrepitev in posodobitve informacijske infrastrukture kot tudi za financiranje projektov neprofitnih organizacij zasebnega sektorja, so opozorili pri komisiji.

Tudi v TI Slovenia pozdravljajo sprejem novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, a opozarjajo, da je to le prvi korak k celoviti prenovi protikorupcijskega okvirja, so zapisali v sporočilu za javnost. Hkrati svarijo pred sprejetimi predlogi, ki niso skladni s priporočili mednarodnih institucij.

V organizaciji opozarjajo, da so poslanci v izbirno komisijo za senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zopet uvrstili predstavnika državnega zbora in s tem povečali možnost političnega vpliva na imenovanje senata KPK, ki so ji odvzeli možnost obravnave suma korupcije v tem primeru.

Poslanci so prav tako z dopolnili brez ustrezne utemeljitve povišali prag za sprejem (s 75 evrov na 100 evrov) in prijavo (s 25 na 50 evrov) prejetih daril. To bo po mnenju TI Slovenia še dodatno omejilo dostop javnosti do podatkov o prejetih darilih funkcionarjev, saj darila v vrednosti 25-50 evrov predstavljajo 35-odstotni delež vseh poročanih daril v javni evidenci, so navedli v TI Slovenia. Prepričani so, da te rešitve pri mednarodnih organizacijah s področja preprečevanja korupcije ne bodo dobro sprejete.

Opozorili so tudi, da je v Sloveniji med drugim treba prenoviti še Resolucijo o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, sprejeti zakon, namenjen zaščiti žvižgačev, ter zagotoviti ustrezne finančne in človeške vire Komisiji za preprečevanje korupcije.

Zakonski predlog ima že dolgo brado. Pisati ga je začel že pravosodni minister v vladi Mira Cerarja Goran Klemenčič. Ta je bil močno na okopih s takratnim predsednikom KPK Borisom Štefanecem. Ko je resor prevzela Andreja Katič, se je komunikacija med ministrstvom in komisijo izboljšala, stališča so nekoliko zbližali, tako je predlog zakona prišel do DZ. Novembra lani so na odboru opravili tudi javno predstavitev mnenj.