STA novice / Poslanci neenotni glede obdavčenja digitalnih velikanov

Kot je dejal Luka Mesec (Levica), velike digitalne multinacionalke po podatkih finančne uprave v Sloveniji letno ustvarijo okoli 100 milijonov evrov prometa, z zakonom pa bi iz tega naslova ob pričakovani rasti prometa v prihodnjem letu v proračun dobili okoli 10 milijonov evrov.

"Kar smo pripravili v Levici, je v resnici pobuda, ki se je začela v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Evropski komisiji," je poudaril, a opozoril, da ukrepov, usklajenih na mednarodni ravni, očitno ne bo. Zato mora Slovenija ukrepati sama in si vzeti delež prihodkov digitalnih velikanov, ki ji pripada, je pozval.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Kristine Šteblaj se vlada zaveda, da digitalizacija in sodobni digitalni poslovni modeli zahtevajo spremembe na področju obdavčitve, zato podpira prizadevanja za pošteno in pravično obdavčitev dohodkov pravnih oseb. "Vendar pa obenem podpira celovite rešitve, ki so globalno usklajene," je poudarila.

V vladi se poleg tega bojijo, da bi uvedba davka povzročila vrsto negativnih učinkov, kot na primer neželene spremembe obnašanja davčnih zavezancev, izogibanje plačevanju davka, povračilne ukrepe drugih držav in prenos davčnega bremena s ponudnika na kupca digitalnih storitev.

Mesec je Šteblajevi odvrnil, da čakanje na ureditev na evropski ravni pomeni čakanje na nekaj, kar se ne bo zgodilo. Da nima smisla čakati, je menil tudi Igor Peček (LMŠ). "Digitalni davek je davek prihodnosti, davek nove ekonomije, njegova uvedba pa je tudi ena od možnih rešitev za odplačevanje pandemičnih dolgov," je dejal. Tudi Franc Trček (SD) je vlado pozval, naj izkoristi priložnost, ki se ji ponuja.

Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, menijo tudi v SAB. Kot je dejal Marko Bandelli, je skrajni čas, da vlada med prioritete uvrsti zakonske rešitve, ki bi povečale proračunske prihodke.

Podporo predlogu so medtem odrekli v SDS, SMC, NSi in DeSUS. Kot sta dejala Suzana Lep Šimenko (SDS) in Robert Polnar (DeSUS), je treba tovrstne ukrepe najprej urediti na mednarodni ravni. Enostransko ravnanje bi po besedah Monike Gregorčič (SMC) lahko vodilo celo v trgovinsko vojno.

Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da sploh ni jasno, ali je mogoče tak predlog zakona izvrševati v praksi. "Ali je Slovenija sposobna zagotoviti informacijsko tehnologijo, ki bo zagotavljala vse potrebne podatke, da bi lahko sledili storitvam, ki jih digitalna podjetja opravljajo na območju Slovenije," je vprašal.

Manj jasen je bil glede stališča svoje poslanske skupine Jani Ivanuša (SNS). Strinjal se je, da se na ravni EU "še vedno samo pogovarjajo", zato morajo države članice same poskrbeti za pravično obdavčitev digitalnih velikanov. Je pa podvomil, da bo slovenska finančna uprava sposobna nadzirati digitalne velikane. "V SNS bomo podprli tak zakon o davku na digitalne storitve, ki bo povečal prihodke v državni proračun in preprečil, da bi digitalni giganti breme dodatnega davka prevalili na slovenske potrošnike," je napovedal.

DZ bo o tem, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, glasoval v torek.