STA novice / V javnem sektorju za v epidemiji najbolj izpostavljene zaposlene nekateri dodatki (I)

Marca, aprila in maja sta se izplačevala dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor ter nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki ga je za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo predvidel prvi protikoronski zakon.

Iz naslova dodatka po protikoronskem zakonu je zaposleni lahko dobil do 100 odstotkov urne postavke osnovne plače, iz naslova dodatka po kolektivni pogodbi 65 odstotkov, skupno izplačilo pa ni smelo preseči 100 odstotkov urne postavke osnovne plače.

Z vnovično razglasitvijo epidemije je znova podan eden od razlogov za izplačevanje dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi. Drug pogoj za izplačilo tega dodatka je po navedbah ministrstva za javno upravo opravljanje dela v nevarnih pogojih. Javni uslužbenec pa je do dodatka upravičen le za ure, ko opravlja delo v nevarnih pogojih dela, torej ko je ali bi lahko bilo ogroženo njegovo zdravje ali življenje zaradi izpostavljenosti možni okužbi.

Ob tem pa peti protikoronski zakon predvideva še dodatek v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače, ki ga bodo dobili zaposleni v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih za ure, ko neposredno delajo z bolniki oziroma uporabniki socialnovarstvenih storitev, pri katerih obstaja sum na okužbo oz. je ta potrjena. Zaposleni, ki bodo zaradi nujnih delovnih potreb razporejeni k drugemu izvajalcu, pa bodo dobili dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače.

Po podatkih ministrstva za finance je šlo v marcu, aprilu in maju iz državnega proračuna za oba dodatka 192,8 milijona evrov. Tolikšna je bila namreč vrednost zahtevkov, ki so jih v zakonskem roku posredovali proračunski uporabniki. Ti pa so se nato glede dejanskih izplačil odločali različno; nekateri so dodatke izplačali ob rednih plačah in naknadno zahtevali povračilo sredstev iz proračuna, drugi so najprej pridobili proračunska sredstva in dodatke izplačali za nazaj.

Po podatkih ministrstva za javno upravo je bilo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta za dodatek po kolektivni pogodbi izplačanih skupaj 103,6 milijona evrov, za dodatek po interventnem zakonu 27,6 milijona, skupaj torej 131,2 milijona evrov. Vendar pa na ministrstvu za finance ob tem pojasnjujejo, da njihov podatek vključuje celotno obveznost delodajalca iz tega naslova, tudi prispevke delodajalca. V sistem ISPAP, ki ga vodi ministrstvo za javno upravo, pa se poročajo podatki o bruto prejemkih brez prispevkov delodajalca.