STA novice / Na Vrhovnem sodišču zagotavljajo, da njihova odločba iz maja letos ne omejuje dostopa do sodb sodišč

Profesor prava na mariborski pravni fakulteti ter fakulteti Alma Mater Jurij Toplak je na novinarski konferenci konec oktobra opozoril, da je maja letos senat vrhovnega sodišča v sestavi Petra Goloba, Erika Kerševana in Brigite Domjan Pavlin v zadevi, kjer se sploh ni presojalo javnosti sodb, temveč tožilske spise in ovadbe, med drugim odločil, da celotni sodni spisi niso več v sistemu informacij javnega značaja. Toplak je takrat opozoril, da od te sodbe sodišča prosilcem onemogočajo dostop do sodb in drugih dokumentov.

Tudi pravnik Matej Avbelj je v prispevku v zadnji Pravni praksi med drugim ocenil, da "se je s tako razlago vrhovnega sodišča polje javnosti in transparentnosti delovanja sodne veje oblasti (pa tudi pravosodja, kamor sodi tožilstvo) še zožilo".

Da naj bi omenjena odločitev upravnega oddelka vrhovnega sodišča zapirala sodstvo javnosti, pa je posledica zmotnih razlag, so v pojasnilu zapisali na vrhovnem sodišču. Kot so zagotovili, so v sodstvu načelno zavezani transparentnemu delovanju in tega ni spremenila niti omenjena sodba vrhovnega sodišča.

"Ta sodba je sicer obravnavala vprašanje, kateri zakon je pravilna pravna podlaga za vpogled v tožilske in sodne spise. Odločila je, da so to zakoni, ki urejajo postopke pred sodišči (zakon o kazenskem postopku, zakon o pravdnem postopku in drugi procesni zakoni), ki zagotavljajo tako ustrezno varstvo človekove pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kot tudi uresničevanje pravice do dostopa informacij javnega značaja na teh področjih. Če torej navedeno področje ureja procesni predpis za delo sodišč in ne zakon o dostopu do informacij javnega značaja, še ne pomeni, da so sodbe iz tega razloga postale nedostopne javnosti," so pojasnili.

Kot so še zapisali, je to mogoče razbrati tudi iz navedbe v citirani sodbi, in sicer da so za transparentno delovanje sodišč z zakoni vzpostavljena "temeljna pravila o tem, da so javne tako sodne obravnave kot tudi razglasitve sodb, na podlagi česar je javnost vselej lahko seznanjena z vsebino odločitev sodišč. Prav tako pa so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč."

Sodba zato ni v ničemer omejila transparentnosti delovanja sodišč in njihove dolžnosti, da javnost obveščajo o pomembnih odločitvah, so pojasnili na vrhovnem sodišču. Obenem sodba ni posegla v obveznost sodišč, da ob veljavnih zakonskih podlagah zagotavljajo novinarjem dostop do odločitev sodišč, ki jih potrebujejo za uresničevanje svojega poslanstva obveščanja javnosti v javnem interesu, so zapisali.

"Vsaka javna sodba ni torej več le 'spisovni podatek', temveč postane zaradi svoje javne narave predmet javnosti, njenega javnega obravnavanja, komentiranja in/ali kritiziranja," so navedli.

Če pride do zavrnitve dostopa do sodbe sodišča in je zainteresirana oseba mnenja, da je bil ta neutemeljena, obstaja možnost izpodbijanja take odločitve s tožbo v upravnem sporu. Po besedah sodišča je tako tudi po tej poti odprta pot preverjanja utemeljenosti omejitve transparentnosti delovanja sodišč v konkretnih primerih.

"Na to, da se morda naknadno v posameznih primerih stališča Vrhovnega sodišča RS predstavljajo ali razlagajo zmotno, pa sodišče žal ne more vplivati," so še zapisali v pojasnilu.