STA novice / Upravno sodišče glede akcijskega načrta za obnovljive vire prikimalo Društvu za preučevanje rib Slovenije (dopolnjeno)

DPRS je konec leta 2018 kot stranka v postopku sprejemanja dopolnitev omenjenega akcijskega načrta vložil tožbo na upravno sodišče, potem ko je že v samem postopku sprejemanja akcijskega načrta neuspešno opozarjal na po njihovem procesne in vsebinske nepravilnosti.

Med drugim so v društvu ocenili, da je končna sprejeta ocena okoljskega vpliva akcijskega načrta, to je ocena C, ki pomeni "nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov", povsem neustrezna in nepravilna.

"Akcijski načrt je kot strateški cilj Slovenije predvidel 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v letu 2030, pri tem pa sta objavljeno okoljsko poročilo za akcijski načrt in spremljajoči dodatek nedvoumno opozarjala, da ta cilj ne bo dosežen brez postavitve hidroelektrarn v varovanih območjih Natura 2000, kar pa lahko pomeni 'bistven vpliv' na okolje, torej oceno D," so v današnjem sporočili za javnost izpostavili v DPRS.

Oceni D in še slabša E pomenita, da vplivi izvedbe načrta za uresničevanje okoljskih ciljev načrta niso sprejemljivi, da je načrt okoljsko nesprejemljiv, so dodali v društvu.

Po navedbah DPRS je upravno sodišče potrdilo, da Akcijski načrt za obnovljive vire energije 2010-2020, ki predstavlja podlago za načrtovanje in izvedbo vrste postopkov, kot je tudi umeščanje in gradnja konkretnih hidroelektrarn, nikakor ni ustrezno strokovno pripravljen.

Izvedena presoja vplivov načrta na okolje je močno pomanjkljiva - umanjka presoja kumulativnih vplivov načrtovanih hidroelektrarn, sprejemljivost načrtov za posamezna varovana območja sploh ni bila presojana, iskanje ter tehtanje možnih alternativ za že potrjene okoljsko škodljive načrtovane projekte na varovanih območjih je neustrezno in nezakonito preloženo na kasnejše načrte na nižjih ravneh, je po navedbah društva le del zaključkov upravnega sodišča.

Po mnenju društva razsodba upravnega sodišča "razgalja hudo sistemsko težavo pri pripravi strateških (in drugih) dokumentov na ministrstvu za okolje in prostor oz. na ravni države, ko gre za večsektorske strategije".

V društvu pričakujejo, da bodo posledice sodbe daljnosežne, tako pri postopku sprejema in sestavi trenutnih in bodočih strateških dokumentov v Sloveniji, kot tudi pri vseh postopkih presoj vplivov na naravo. V društvu še ocenjujejo, da razsodba vpliva tudi na tekoče postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja za hidroelektrarne na reki Savi. Gre predvsem za projekt hidroelektrarne Mokrice.

Sodišče je ministrstvu za okolje in prostor med drugim naložilo, da pred ponovno potrditvijo akcijskega načrta izključi možnost, da bi njegovo uresničevanje "škodljivo vplivalo na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost evropskega ekološkega omrežja".

Pritožba zoper sodbo ni dovoljena, je razvidno iz sodbe, spisane 22. oktobra letos. Na ministrstvu za okolje so v odzivu za STA navedli, da je potrebno vprašanja, vezana na odločitev upravnega sodišča o dokumentu, ki mu veljavnost poteče čez en mesec, posredovati na ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za področje energetike in obnovljivih virov energije.