STA novice / Finančni ministri EU z dogovorom o reformi reševalnega mehanizma ESM

Reforma ESM predvideva večjo vlogo tega mehanizma pri preprečevanju prihodnjih kriz v območju evra, in sicer naj bi deloval kot varnostna mreža enotnemu skladu za reševanje bank v okviru bančne unije.

Ministri so načelni dogovor o reformi ESM dosegli decembra lani. Proces je nato zaradi notranjih trenj in nesoglasij glede tretjega stebra bančne unije, skupnih jamstev za bančne vloge, zavirala Italija.

Dogovor med drugim predvideva, da bo lahko ESM odobril posojilo enotnemu skladu za reševanje bank, če sredstva sklada ne bodo zadoščala za reševanje bank v območju evra. Določili so, da bo zgornja meja te pomoči 68 milijard evrov.

ESM lahko po veljavnih pravilih posoja denar samo vladam držav, tako da je bila reforma potrebna, da lahko v skrajnem primeru posodi denar skladu za reševanje bank, ki deluje v okviru bančne unije, je pojasnil šef ESM Klaus Regling.

Regling je dogovora vesel, saj bo po njegovem prepričanju prispeval k dokončanju bančne unije in okrepil zaupanje finančnih trgov. Pomemben pa je tudi glede na pereč položaj, v katerem so zaradi covida-19 vse članice območja evra.

O reformi ESM, ki je igral pomembno vlogo v času krize v območju evra, omogoča pa tudi posojila v pomoč članicam pri spopadanju s pandemijo covida-19, je evroskupina razpravljala v razširjeni sestavi, ki vključuje vse finančne ministre unije.

Pričakuje se tudi, da bo dogovor o reformi pomiril države, ki se bojijo stigme posojil iz ESM, tako da v primeru potrebe ne bi oklevale s prošnjo za pandemično posojilo iz tega mehanizma. Za zdaj se ni za to odločila nobena država.

Po dogovoru o reformi ESM se bo pozornost zdaj predvidoma spet usmerila v postavljanje spornega tretjega stebra bančne unije, ki predvideva skupna jamstva za bančne vloge. Občutnega napredka v kratkem sicer ni pričakovati.

Poleg tega je bila evroskupina danes v običajni sestavi ministrov članic območja evra obveščena o ocenah osnutkov proračunskih načrtov članic območja evra, a podrobneje bo o tem razpravljala na zasedanju 16. decembra.

Obravnavala je tudi novo poročilo o Grčiji, ki bo njeni oceni upravičuje izplačilo nove, četrte tranše podpore državi v okviru prizadevanj za zmanjšanje grškega dolga, vredne 767 milijonov evrov.