STA novice / O primeru odmevnega odvzema mladoletnih otrok ustavni sodniki brez vsebinske presoje

Gre za začasni odvzem treh otrok materi, ki je pred nekaj meseci v javnosti sprožil številne kritične odzive. Nekateri mediji so namreč objavili posnetke, iz katerih je ob odvzemu razvidno kričanje in upiranje otrok. Po njihovem poročanju naj bi odvzem v prisotnosti socialnega izvršitelja, policistov in socialnih delavk trajal več ur. Izvršitelj naj bi postopek celo želel prekiniti, a je sodnica v telefonskem klicu vztrajala, da izvršbo konča.

Nadzor nad primerom sta nato opravili tudi socialna inšpekcija in ljubljansko okrožno sodišče, v postopku pa nista ugotovila nepravilnosti. Ljubljansko višje sodišče pa je odločalo tudi o štirih pritožbah pravdnih strank zoper sklepe sodišča, večinoma vezane na začasno zaupanje otrok enemu od staršev, in na sklep sodišča, da se stike otrok z drugim od staršev začasno ukine. Višje sodišče je tudi v tem primeru ugotovilo, da je okrožno sodišče ravnalo pravilno.

Primer je prišel tudi pred ustavne sodnike, ki pa ustavnih pritožb niso sprejeli v obravnavo oz. so jih zavrgli. Tako niso sprejeli v obravnavo ustavne pritožbe v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi pritožničinega predloga za spremembo začasnih odredb in začasni ukinitvi izvajanja stikov z otroki. Prav tako niso sprejeli v obravnavo ustavne pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bila odrejena neposredna izvršba z odvzemom mladoletnih otrok. V delu, ki se nanaša na dejanje neposredne izvršbe, pa so ustavno pritožbo zavrgli.

Ustavno sodišče ustavne pritožbe v delu, ki se nanaša na izpodbijane posamične akte, ni sprejelo v obravnavo, saj, kot je navedeno v sklepu, za to niso izpolnjeni pogoji iz zakona o ustavnem sodišču.

O zatrjevanih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki naj bi bile storjene s samim aktom neposredne izvršbe z odvzemom mladoletnih otrok, pa ustavno sodišče ne more presojati, saj ne gre za posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožničini pravici ali obveznosti, so navedli. O zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ustavno sodišče namreč odloča v primeru, ko ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. "Iz navedenega razloga se ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do vprašanja, ali pritožnica zaradi morebitnega konflikta interesov sploh lahko uveljavlja kršitev človekovih pravic v imenu svojih mladoletnih otrok," so še navedli.

Odločitev ustavnih sodnikov ni bila soglasna. Predsednik sodišča Rajko Knez se je v delno odklonilnem ločenem mnenju zavzel, da bi moralo ustavno sodišče izvesti oceno ustavnosti zakona o izvršbi in zavarovanju v delu, ki ureja izvršbo glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki. Knez meni, da zakonska ureditev ne zagotavlja ustreznega spoštovanja človekovih pravic staršev in otrok v postopku izvršbe, zaradi česar lahko pride v samem aktu izvršbe do hudih kršitev pravic otrok.

Za sprejem ustavne pritožbe se je zavzemala tudi ustavna sodnica Dunja Jadek Pensa, ki meni, da je izpodbijani sklep o dovolitvi neposredne izvršbe z odvzemom mladoletnih otrok sprožal pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Kot je zapisala v odklonilnem ločenem mnenju, gre za dilemo neurejenega položaja mladoletnega otroka glede na njegove pravice. Če bi ustavno sodišče pritožbo sprejelo v obravnavo, bi lahko začelo presojo ustavnosti zakonske ureditve, na kateri ta sklep temelji, je še zapisala.