STA novice / Finančni ministri EU podprli razširitev evropskih pravil o davčni preglednosti na digitalne platforme

Nemško predsedstvo je finančne ministre danes obvestilo o dogovoru o spremembah direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja, doseženem na tehnični ravni, ministri so izmenjali poglede in dogovor podprli, so sporočili iz tiskovne službe Sveta EU.

Osredotočili so se zlasti na to, da je treba evropska pravila o davčni preglednosti razširiti tudi na poročanje operaterjev digitalnih platform. V skladu z novimi pravili bodo z letom 2023 davčne uprave članic unije samodejno izmenjevale informacije o prihodku na digitalnih platformah, kar bo prispevalo k preprečevanju izogibanja davkom.

Gospodarstvo digitalnih platform prinaša nove izzive za davčne uprave, še zlasti ko gre za čezmejne storitve. Nova pravila ponujajo orodja, ki bodo zagotovila, da tudi ponudniki na digitalnih platformah plačajo pravičen delež davkov, je poudaril nemški finančni minister Olaf Scholz.

Slovenski finančni minister Andrej Šircelj je izpostavil, da je širjenje davčnega območja vsekakor pozitivno za vse, in ocenil, da to ne prinaša posebnega administrativnega bremena.

Članice morajo najprej načelni dogovor potrditi po pisnem postopku, ker na videokonferenci uradnih odločitev ne morejo sprejemati. Direktivo bodo nato predvidoma sprejele v prihodnjih tednih, potem ko bodo pridobile še mnenji Evropskega parlamenta ter Evropskega ekonomskega in socialnega odbora.

Ministri so danes tudi pregledali napredek v prizadevanjih za dokončanje bančne unije, zlasti pri postavljanju spornega tretjega stebra, ki predvideva skupna jamstva za bančne vloge. Dogovora o tem sicer ni na vidiku.

Evropska komisija je predstavila jesensko gospodarsko napoved in jesenski gospodarski sveženj v okviru evropskega semestra, ki ga je pandemija močno spremenila.

Šircelj je v povezavi z gospodarskimi in socialnimi razmerami v Evropi izpostavil, da bodo fiskalni ukrepi na področju odhodkovne strani v uporabi, dokler ne bo presežena kriza, da bodo torej stali gospodarstvu in prebivalstvu ob strani v teh težkih trenutkih.

Izpostavil je tudi, da so banke v dobri kondiciji in da je likvidnost v Evropi zadovoljiva. Ni sicer povsod enaka, a v Sloveniji je bančni sistem trden in likvidnost je velika, kar pomeni, da so v trenutkih sredi krize banke del rešitve, ne del problema, kar je dobro, je dejal v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Pred Evropo so novi izzivi in vprašanja v povezavi z brexitom, ki jih je treba rešiti, je še povedal, a obenem izpostavil pozitivne vidike, kot je ta, da je cepivo vse bliže. Ocenil je, da se vidi svetloba na koncu predora.

Minister je ob tem še zatrdil, da Slovenijo bodo potegnili iz krize, in poudaril, da je Slovenija v boljšem položaju od povprečja v EU, kar ga navdaja z optimizmom za naprej.

Šircelj je komentiral tudi ponedeljkov dogovor o reformi evropskega reševalnega mehanizma ESM, ki je po njegovih besedah velik napredek, saj da povečuje stabilnost finančnega sistema v Evropi, kar je vsekakor dobro.