STA novice / EU potrdila nov okvir za sankcije za kršitelje človekovih pravic po svetu (dopolnjeno)

Sistem so ministri potrdili eno leto po tem, ko so se dogovorili za sprožitev priprav evropskega sistema sankcij, in nekaj dni pred mednarodnim dnem človekovih pravic, ki se obeležuje 10. decembra.

Gre sicer za sankcije, ki jih EU že uporablja: kaznovanje posameznikov s prepovedjo potovanj na ozemlje unije ter za kaznovanje fizičnih in pravnih oseb z zamrznitvijo premoženja. Poleg tega posamezniki in pravne osebe v EU ne smejo neposredno ali posredno financirati kršiteljev na seznamu.

Nov sistem naj bi omogočil več prožnosti. Na primer, EU lahko sedaj kaznuje posameznike ali pravne osebe v okviru sankcij proti tretjim državam, ki so torej geografsko omejene. Novi mehanizem pa naj bi omogočil neposredno kaznovanje ne glede na to, kdo in kje so kršitelji.

Sankcije bo mogoče uvesti v primeru genocida, zločinov proti človečnosti in drugih hudih kršitev človekovih pravic ali zlorab, na primer mučenja, suženjstva, zunajsodnih ubojev ter arbitrarnih odvzemov prostosti ali pridržanj. Prav tako jih bo mogoče uvesti v primeru drugih kršitev in zlorab, če so te razširjene, sistematične ali kako drugače vzbujajo resno zaskrbljenost.

Seznam sankcij bo oblikoval, pregledoval in spreminjal Svet EU na predlog članice ali visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije.

Na vprašanje, ali namerava unija nov sistem sankcij uporabiti proti kitajskim uradnikom, ki so vpleteni v očitano represijo Ujgurov, je visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell danes odgovoril, da za zdaj nobena članica ni predlagala konkretnih sankcij v okviru novega sistema.

Evropski parlament je k vzpostavitvi evropskega sistema sankcij za kršitelje človekovih pravic po vzoru ameriškega zakona Magnicki, ki je bil sprejet leta 2012, velja pa od leta 2016, pozival dlje časa, a članice so bile glede tega dolgo močno razdeljene.

Potrjeni sistem sankcij sestavljata dva kosa zakonodaje: sklep in uredba. Uredba podrobneje ureja ukrepe v okviru ureditve, vzpostavljene s sklepom, ki lahko vplivajo na delovanje notranjega trga EU. Uredba neposredno zavezuje nacionalne administrativne organe in zasebne subjekte, sklep pa je pravno zavezujoč za članice EU.

Novi sistem naj bi izboljšal učinkovitost sankcij. S tem pa je tesno povezana razprava o odpravi soglasja pri odločanju o treh vrstah tem v evropski zunanji politiki: o stališčih glede človekovih pravic, sankcijah in civilnih misijah, kar je komisija predlagala septembra 2018.

V Bruslju ob tem izpostavljajo, da je glasovanje s kvalificirano večino v evropski zunanji politiki že predvideno z lizbonsko pogodbo, uveljavljeno decembra 2009, in da se tudi že uporablja v primerih imenovanja posebnih predstavnikov unije po svetu.

Gre za "premostitveno klavzulo" ali "passerelle clause", ki omogoča premik od soglasja h kvalificirani večini. Bivši predsednik komisije Jean-Claude Juncker jo je opisal kot "izgubljen zaklad" lizbonske pogodbe.

Uporaba te klavzule naj bi sicer ostala izjema, ne pa postala pravilo. V komisiji izpostavljajo tudi, da je ogromno varovalk, da ne bi bila zlorabljena, na primer o varnostnih in vojaških vprašanjih se lahko odloča le s soglasjem.

Poleg tega imajo članice na voljo "zasilno zavoro", ko se lahko sklicujejo na ključne nacionalne interese in zahtevajo, da se o nekem vprašanju odloča s soglasjem, so ob predstavitvi predloga septembra 2018 še pojasnili v komisiji.