STA novice / Ustavno sodišče v novo odločanje vrnilo primer odvzema vozila

Na ustavno sodišče se je z ustavno pritožbo obrnil moški, ki mu je okrajno sodišče s sodbo odvzelo vozilo, da bi storilcu prekrškov preprečilo ponovno izvrševanje cestnoprometnih prekrškov ter s tem ogrožanje zdravja in življenja ljudi.

Ustavno sodišče, ki je ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo septembra 2017, je pritrdilo stališču okrajnega sodišča o obstoju verjetnosti, da bo storilec, ki je bil zaradi hujših cestnoprometnih prekrškov že večkrat obsojen, istovrstne prekrške ponavljal.

Ni pa sledilo presoji okrajnega sodišča, da iz ugotovljenih okoliščin izhaja verjetnost, da bo storilec prekrške ponavljal prav s pritožnikovim vozilom, in da je zato odvzem pritožnikovega vozila primerno sredstvo za preprečevanje storilčeve ponovitvene nevarnosti.

Okrajno sodišče je v sodbi navedlo, da na nevarnost, da bo storilec prekrške ponavljal prav s pritožnikovim vozilom, kaže dejstvo, da je pritožnik storilca sam prosil, naj vozi njegovo vozilo, čeprav je vedel, da storilec nima veljavnega vozniškega dovoljenja.

Pritožnik je sicer ob zaslišanju na okrajnem sodišču to okoliščino sicer zanikal, vendar pa je sodišče verjelo policistoma, ki sta med zaslišanjem pred sodiščem izpovedala, da jima je pritožnik na kraju storitve prekrškov dejal, da ve, da storilec nima veljavnega vozniškega dovoljenja, vendar ni imel druge izbire, kakor da mu zaupa vozilo, saj je sam vozil izposojeno vozilo, ki ga je moral vrniti.

Okrajno sodišče je torej ugotovilo, da je storilec vozilo uporabil po volji pritožnika in da je pritožnik vedel, da bo storilec z vožnjo njegovega vozila storil prekršek. Vendar pa ta ugotovitev po navedbah ustavnega sodišča sama zase ne zadostuje za sklep o obstoju verjetnosti, da bo pritožnik storilcu vozilo tudi v prihodnje prepustil za vožnjo.

Ustavno sodišče je v izdani odločbi presodilo, da je bilo z odvzemom vozila nesorazmerno poseženo v pritožnikovo pravico do zasebne lastnine, ki jo zagotavlja 33. člen ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijano pravnomočno sodbo v odločitvi o stranski sankciji odvzema predmetov razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo okrajnemu sodišču v novo odločanje. Ustavno sodišče je odločbo v začetku novembra sprejelo s petimi glasovi proti trem.

Omenjeno vozilo je bilo sicer, kot izhaja iz spisa okrajnega sodišča, maja 2017 uničeno. Sodišče je namreč odločilo, da se vozilo po pravnomočnosti sodbe proda oziroma da se v primeru, če stroški prodaje presegajo vrednost vozila, uniči.

Policisti so pri nas v obdobju 2015-2019 po zakonu o prekrških letno zasegli od 127 motornih vozil v letu 2017 do 295 motornih vozil v letu 2019, povprečno pa v tem obdobju letno 187 motornih vozil (koles z motorjem, motornih koles in ostalih motornih vozil). Letos so jih doslej zasegli 172, kažejo podatki Generalne policijske uprave.

Podatkov o tem, koliko je primerov, da zaseženo motorno vozilo ni v lasti storilca prekrška, policija ne vodi.