STA novice / Ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu tudi v drugo brez zadostne podpore v DZ (daljše)

Predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki predvideva spremembo volilnega sistema z uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu in ukinitvijo volilnih okrajev, je tako podprlo 55 poslancev iz vrst omenjenih strank ter SMC, NSi in SNS in en predstavnik narodnosti. Od poslancev naštetih strank nista bila prisotna dva poslanca SD in en iz NSi. Proti so bili poslanci SDS in poslanec DeSUS Robert Polnar, trije poslanci DeSUS so se vzdržali, eden pa na glasovanju ni bil prisoten.

Sprememba volilne zakonodaje je nujna, saj je ustavno sodišče ugotovilo, da je ta neustavna v delu, ki govori o določitvi volilnih okrajev. Zakonodajalcu je postavilo tudi dveletni rok za izpolnitev odločbe, ki poteče v ponedeljek.

Ker predlog za ukinitev okrajev in uvedbo preferenčnega glasu tudi to pot ni prejel potrebne večine, je sicer pričakovati vložitev predloga za spremembe meja volilnih okrajev, ki je druga pot za implementacijo ustavne odločbe. Za sprejetje tega predloga pa je potrebnih 46 poslanskih glasov.

Po mnenju predlagateljev danes zavrnjene novele zakona o volitvah v DZ je takšna pot manj ustrezna. Opozorili so, da predloga za preoblikovanje okrajev sploh še ni v DZ. Morebitne volitve, ki bi nastopile po ponedeljku, ko se izteče rok za implementacijo ustavne odločbe, pa bi bile postavljene pod vprašanje legitimnosti.

Poslanec LMŠ Rudi Medved, ki je bil v prejšnji vladi minister za javno upravo, je prepričan, da se meja okrajev ne bo dalo uskladiti. Takšen predlog so na ministrstvu v njegovem mandatu že pripravili, a je bil za mnoge poslance nesprejemljiv, ker je posegal v njihov volilni okraj.

Po besedah Mateja T. Vatovca (Levica) je ustavno sodišče pogoje zelo natančno definiralo, vsem pogojem pa je težko zadostiti. Če denimo uskladijo velikost okrajev, se s tem porušijo kriteriji geografske in kulturne zaokroženosti, je opozoril. Tak zakon pa bi zelo verjetno ponovno padel na ustavnem sodišču.

Poleg tega bi z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, kot je v imenu predlagateljev te spremembe danes na seji poudarila Maša Kociper (SAB), volivci dobili večji vpliv na izvolitev posameznih poslancev, s tem pa bi se po njenem prepričanju povišala tudi volilna udeležba in zaupanje v politiko. Kociprova je še opozorila, da so o predlogu opravili zelo dolgo razpravo ter upoštevali pripombe skoraj vseh strank in je zato najboljši možni kompromis.

Eden glavnih očitkov nasprotnikov predloga pa je bil, da bi ukinitev volilnih okrajev prinesla večjo centralizacijo. Po besedah poslanca SDS Branka Grimsa bi sicer predlog prinesel nekaj več možnosti izbire znotraj posameznih list, a v SDS dajejo prednost enakopravni zastopanosti in skladnemu regionalnemu razvoju. Sicer pa se v tej stranki zavzemajo za večinski oz. vsaj kombinirani volilni sistem, ki ne bo omogočal "kravjih kupčij", nestabilnosti vlad in padanja volilne udeležbe.

Na nesorazmerno regionalno zastopanost, ki naj bi jo prinesel predlog, je v imenu poslanske skupine DeSUS opozoril tudi Robert Polnar. Poudaril je, da ustavno sodišče sploh ni problematiziralo veljavnega volilnega sistema in ni razveljavilo ureditve okrajev, ugotovilo je le njihovo neskladje z ustavo. Problematiziral je tudi dejstvo, da bi ob širši izbiri volivci na voliščih dobili "plahte" s 150 do 200 imeni.

Na drugi strani so jim v razpravi odgovarjali, da so poslanci predstavniki vseh. Kot je dejal Zmago Jelinčič (SNS), poslanci odločajo o stvareh, ki so ključnega pomena za državo, "ne pa za posamezne krajevne skupnosti". Andrej Rajh (SAB) je poudaril, da se ljudi ne voli po tem, od kod so, ampak glede na to, kaj so v življenju ustvarili, ali so ugledni, sposobni, spoštovani. S spremembo pa bi, kot je dejala Mateja Udovč (SMC), odpadla tudi "praksa izvoljivih okrajev in v njih nameščanje strankarskih favoriziranih kandidatov iz drugih okrajev".