STA novice / CNVOS: Sedmi protikoronski zakon prinaša ukinitev sklada za NVO (dopolnjeno)

"Sklad za NVO je glavni vladni stranki trn v peti, ker je edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij, ki mu vlada samovoljno ne more odvzeti denarja, saj ga ščiti zakon o nevladnih organizacijah. Zato bi SDS zdaj spremenilazakon," so opozorili v sporočilu za javnost.

Z ukinitvijo se po navedbah CNVOS lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, npr. da imajo tudi v Beli krajini ali v Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru, so našteli. Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso niti ne morejo financirati posamezna ministrstva, so opozorili.

"Da bi prikrili tako očiten napad na nevladne organizacije, skušajo pozornost preusmeriti s prozornim polodstotnim dvigom dohodninskih donacij. Nevladni sektor dvig že ves čas zagovarja, a ta ne more nadomestiti proračunskega sklada. In to ne samo zato, ker v absolutnih številkah pomeni pol milijona evrov manj za nevladni sektor (zvišanje dohodninskih donacij je težko 4,7 milijona evrov, ukinitev sklada pa 5,2 milijona evrov), temveč predvsem ker gre za dva popolnoma različna podporna ukrepa, čeravno z istim finančnim virom," so opozorili.

Sredstva iz namenitve dohodnine se razumljivo zelo razpršijo, saj gre v prvi vrsti za instrument podpore lokalnim nevladnim organizacijam. Lani jih je recimo prejelo 5394 organizacij. Posamezniki z njim podpirajo svoja lokalna gasilska, športna, kulturna društva. Zato je povprečni znesek, ki ga nevladne organizacije prejmejo, nizek. Znaša 913 evrov na organizacijo, pri čemer skoraj 800 organizacij po navedbah CNVOS dobi manj kot pet evrov.

Proračunski sklad za NVO ima popolnoma drug namen. Gre za edina sistemska državna sredstva, posvečena razvoju in inovacijam v nevladnem sektorju. Tudi zneski financiranj iz sklada so zato v povprečju bistveno večji kot pri namenitvah dohodnine, so izpostavili.

Po navedbah CNVOS se z ukinitvijo sklada jemlje denar mrežam prostovoljcev, Karitasu, športnim organizacijam, blokira se razvoj nevladnega sektorja in zaustavlja pritok evropskega denarja. Ob tem sprašujejo, na kakšen način naj bi to pripomoglo k blaženju posledic epidemije.

Ekonomist Matej Lahovnik, ki vladi svetuje pri pripravi protikoronskih zakonov, je za Radio Slovenija dejal, da NVO za programe in podobno po različnih izračunih dobijo od 300 do 400 milijonov evrov od različnih ministrstev. V to s predlogom zakona ne posegajo, spreminja se le del, ki se nanaša na prostovoljno razporeditev dohodnine. Nerazporejen del dohodnine so namreč doslej razporejale strokovne komisije.

"Govorimo o štiri do pet milijonov evrov sredstev, ki so jih razporejale politično imenovane strokovne komisije, zdaj pa jih bodo imeli ljudje možnost neposredno razporediti izbranim društvom," je pojasnil. Zdaj se bodo tudi ostale NVO morale potruditi in predstaviti razloge, zakaj si prav one zaslužijo en odstotek dohodnine.

Vlada je v soboto sprejela predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ob dodatni pomoči za gospodarstvo vnovič prinaša enkratni krizni dodatek najbolj ranljivim skupinam prebivalstva - upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami. Vrednost tokratnih ukrepov je 550 milijonov evrov, je povedal finančni minister Andrej Šircelj.