STA novice / Minimalna plača bo z januarjem višja

V 25 letih - Slovenija je minimalno plačo uvedla leta 1995 - je tako prišlo do dveh občutnejših zvišanj minimalne plače. Prvo je prinesla nova zakonodaja leta 2010. Potem ko je leta 2009 znašala 593 evrov bruto, jo je zakon o minimalni plači zvišal na 734 evrov bruto, a je podjetjem dopustil postopen prehod na novo višino do konca leta 2011. Precejšnje zvišanje je prinesla še novela tega zakona leta 2018, ki je minimalno plačo za leto 2019 postavila pri 887 evrov bruto, za leto 2020 pa pri 940,58 evra bruto.

Z omenjeno novelo je z letošnjim letom za določanje višine minimalne plače pomemben tudi znesek minimalnih življenjskih stroškov. Že z lanskim letom pa so bili iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, tako da so bili izplačani posebej.

Minimalni življenjski stroški od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Zakon o socialno varstvenih prejemkih posodobitev zneska predvideva leta 2023.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, bo novo višino minimalne plače določil minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. V uradnem listu jo mora objaviti najpozneje do 31. januarja tekočega leta.

Delodajalske organizacije že nekaj časa opozarjajo, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla. Opozorila je še okrepila epidemija covida-19 in delodajalci so vladi predlagali začasno zamrznitev minimalne plače. Sindikati so se temu ostro uprli in vztrajajo, da zamrznitev ne pride v poštev.

Vlada je poskušala nesoglasje rešiti s kompromisnim predlogom, po katerem bi bila nova formula za izračun minimalne plače uveljavljena šele 1. aprila. Do konca septembra bi stroške zvišanja krila država, nato pa delodajalci. Vendar pa sta takšnemu predlogu nasprotovali obe strani, zato ga vlada v sedmi protikoronski zakon ni vključila.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc je v sredini izjavi za medije v Ljubljani napovedala, da se bodo za zamrznitev minimalne plače zavzemali še naprej. Kljub neuspešnim poskusom za dosego kompromisa pričakujejo, da bo vlada podjetjem povrnila razliko od prejšnje do nove minimalne plače.

"Če do tega ne bo prišlo, se bojimo, da bo cena zelo visoka; predvsem v obliki povečanega števila brezposelnih in izgube kar nekaj podjetij iz določenih panog. To pomeni, da se bomo morali preprosto ponovno odpovedati panogam, ki smo se jih v zadnjem desetletju trudili znova postaviti na noge," je opozorila in izpostavila predvsem lesno industrijo.

Po informacijah GZS imajo nekatera podjetja zaradi zvišanja minimalne plače že pripravljene programe za selitev v tujino. "Vztrajali bomo, da se še pred izplačili januarskih plač najde rešitev v obliki povračila podjetjem, ki bodo zaradi dviga minimalne plače posebej prizadeta," je napovedala Šmučeva. Kot možnost je navedla vključitev tega ukrepa v osmi protikoronski zakon.