STA novice / Bruselj s strategijo za okrepitev mednarodne vloge evra

Strategija temelji na treh stebrih: spodbujanju močnejše mednarodne vloge evra, nadaljnjem razvoju in krepitvi odpornosti evropskih finančnih trgov, tudi z močnejšo zaščito pred ekstrateritorialnimi ukrepi tretjih držav, ter spodbujanju enotnega izvajanja evropskih sankcij.

Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je ob tem izpostavil, da si bo EU vselej prizadevala za zavezništva s podobno mislečimi partnerji in da je zavezana multilateralizmu. Zaradi vse bolj agresivne geopolitične krajine pa da se mora biti pripravljena zavarovati pred nepoštenimi in izkoriščevalskimi praksami.

Današnja sporočila so odziv na bridke izkušnje z odhajajočim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Bruselj je načrt naznanil dan pred inavguracijo novoizvoljenega predsednika Joeja Bidna, ki sicer obljublja vrnitev ZDA k multilateralizmu in obnovo čezatlantske vezi. To potrjuje napovedi, da unija kljub Bidnovi zmagi ne bo opustila načrtov za okrepitev strateške avtonomije.

Ambicija krepitve mednarodne vloge evra se je prebila v ospredje evropskih politik leta 2018, po odstopu ZDA od mednarodnega iranskega jedrskega sporazuma in vnovični uvedbi ekstrateritorialnih ameriških sankcij proti Iranu, ki so mnoga evropska podjetja prisilile k opustitvi poslov z Iranom. Unija je v minulih letih že ukrepala za zaščito evropskih podjetij, a strategija predvideva okrepitev te zaščite.

Drugi osrednji razlog za ukrepanje unije za utrditev evropske valute je brexit, s katerim je unija izgubila največje evropsko finančno središče, londonski City.

Eden od konkretnih ukrepov za okrepitev vloge evra je načrtovana izdaja visokokakovostnih obveznic, denominiranih v evrih, v okviru instrumenta za okrevanje po pandemiji novega koronavirusa, ki naj bi v prihodnjih letih kapitalskim trgom EU zagotovila precejšnjo globino in likvidnost ter s tem povečala njihovo privlačnost in privlačnost evra.

V Bruslju izpostavljajo tudi priložnost, da se finančni trgi EU razvijejo v svetovno vozlišče za zeleno financiranje, ki evro krepi kot privzeto valuto za trajnostne finančne proizvode. Komisija si bo prizadevala spodbujati uporabo zelenih obveznic kot orodij za financiranje energetskih naložb, potrebnih za dosego podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030. 30 odstotkov vseh obveznic v okviru instrumenta za okrevanje bo izdala v obliki zelenih obveznic.