STA novice / Slovenija in Hrvaška v skupno zaščito istrskega medu

Vlogo za zaščito medu z imenom Istrski med/Istarski med so pripravili slovenski čebelarji iz Obalnega čebelarskega društva Koper skupaj s hrvaškimi čebelarji iz Istre in Inštitutom za kmetijstvo in turizem Poreč, so danes sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Prehodna nacionalna zaščita sicer pomeni, da je ime Istrski med/Istarski med zaščiteno samo na območju Slovenije in Hrvaške, dokler ga ne registrira Evropska komisija. Po registraciji pri komisiji pa bo ime zaščiteno na celotnem ozemlju Evropske unije.

Istrski med se lahko prideluje samo na območju slovenske in hrvaške Istre. Območje v Sloveniji zajema območje primorskih občin Koper, Izola, Piran in Ankaran, območje proizvodnje na Hrvaškem pa istrski polotok s pripadajočimi otoki v Istrski županiji, območje občin Opatija, Lovran, Mošćenička Draga in Matulji, otoka Cres in Lošinj s pripadajočimi manjšimi otoki Unije, Ilovik, Susak, Vele Srakane ter nizom manjših nenaseljenih otokov.

Zaradi svojega posebnega položaja, ker leži na meji dveh biogeografskih regij, sredozemske in celinske, je za Istro značilna zastopanost rastlinskega sveta dinarskega, alpskega in sredozemskega območja. Zaradi tega je na Istrskem polotoku več vegetacijskih območij, raznovrstna vegetacija pa je bistvena osnova za pridelavo istrskega medu.

Posebnost istrskega medu se zato kaže prav v naravnih virih, ki omogočajo njegovo proizvodnjo. V vzorcih cvetličnega medu z območja Istre so tako ugotovili prisotnost cvetnega prahu več kot 110 rastlinskih vrst. Vrste istrskega medu so tako med iz akacije, žajblja, kostanja, lipe, šetraja ter cvetlični med in gozdni med.

Poleg pridelave mora na tem geografskem območju potekati tudi pakiranje istrskega medu. Pakiran istrski med je označen z enotnim znakom v obliki kapljice medu. Preden čebelarji začnejo z njegovo pridelavo, pa se za pridobitev certifikata morajo certificirati pri certifikacijskih organih, so še navedli na ministrstvu.