STA novice / Na upravnem sodišču dve tožbi zaradi prevlade javne koristi za HE Mokrice

Vlada je decembra dovolila prevlado javne koristi energetike - obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave. Ocenili so, da bo hidroelektrarna (HE) Mokrice kot obnovljivi vir energije bistveno prispevala k učinkovitemu delovanju celotne obstoječe verige elektrarne na spodnji Savi in tako k realizaciji ciljev obnovljivih virov.

Vendar pa sta dve okoljevarstveni organizaciji podali tožbi na upravno sodišče. Kot so navedli v Rovu, v postopku ni bil pravilno uporabljen zakon o ohranjanju narave, zato predlagajo, da sodišče odločbo odpravi v celoti in naloži novo presojo. Pri tej pa naj se upošteva samo vidik javne koristi energetike, brez "nezakonitih priveskov, kot so oskrba z vodo, zagotavljanje poplavne varnosti, pridelava hrane in prometna infrastruktura, saj gre za storitve, ki se lahko zagotovijo brez izgradnje hidroelektrarne".

V tožbi predlagajo sodišču, da zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega stanja zaradi zavajanja investitorja odločbo v celoti odpravi in samo odloči, da iz predloženega gradiva ni moč enoznačno ugotoviti prevlade javne koristi energetike. Prav tako želijo z začasno odredbo investitorju Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in ostalim prepovedati kakršnakoli dela na omenjenem območju.

Na ministrstvu so za STA pojasnili, da jih je generalni sekretariat vlade obvestil o dveh tožbah, ki pa ju javno ne bodo komentirali. Počakali bodo na odločitev upravnega sodišča in javnost o zadevi obvestili po njegovi odločitvi.

"Rovo je zaprosil sodišče za začasno odredbo, o kateri sodišče še ni odločilo. Trenutno zato ni mogoče odgovoriti na vprašanje ali bo odločitev vplivala na postopek izdaje gradbenega dovoljenja," so dodali.

V družbi HESS so ob tem dodali, da so pri oddaji vloge za izdajo gradbenega dovoljenja upoštevali vse usmeritve, ki jih je podalo upravno sodišče v svoji sodbi iz leta 2019, s katero je takrat razveljavilo okoljevarstveno soglasje. "Za projekt Mokrice je bila med drugim izvedena skrbna presoja vplivov na okolje, pri čemer so bile upoštevane tudi najnovejše smernice Evropske komisije. Vse nadaljnje postopke sedaj vodi ministrstvo za okolje in prostor, zato njihovo komentiranje ni v naši pristojnosti," so navedli za STA.

Vlada je sicer določila tudi izravnalne ukrepe, ki jih mora izvesti družba HESS kot investitor. Med drugim mora urediti drstišče pod jezovno zgradbo, drstišča v prehodu za vodne organizme in v obvodni strugi, drstišča v pretočni akumulaciji, ureditev izlivnega dela Krke, ureditev zatonov na izlivnih delih pritokov Orehovec in Grajski potok in posebnem ohranitvenem območju Krka s pritoki. V posebnem ohranitvenem območju Krka s pritoki je izravnalni ukrep izvedba ribjega habitata in drstišča na izlivnem delu reke Krke.

V postopku ugotavljanja prevlade javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, ki ga je okoljsko ministrstvo kot prvi tovrstni primer v Sloveniji začelo julija lani, so sodelovale tudi nevladne organizacije, o zadevi pa je bila obveščena tudi Evropska komisija, so spomnili na ministrstvu.

Odločitev o prevladi javne koristi nad koristjo ohranjanje narave je bil sicer pomemben korak na poti izgradnje zadnje v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn. Direktor HESS Bogdan Barbič je lani v pogovoru za STA izrazil pričakovanje, da bodo gradbeno dovoljenje za HE Mokrice pridobili spomladi 2021. Če pri procesu ne bi prišlo do upravnega spora, bo gradnja lahko stekla takoj po tem.

Gradnja verige HE na Spodnji Savi, ki predvideva pet HE - Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice - in pripadajočo infrastrukturo, bi se morala sicer po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov, ki so nastali po umeščanju v prostor.