STA novice / V koalicijskih partnericah prizadevanja za uresničitev ustavne odločbe s spremembo volilnih okrajev, opozicija zadržana (ozadje)

Možna rešitev za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki je zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, se je risala v dveh smereh, in sicer v smeri spremembe velikosti volilnih okrajev ter v smeri njihove ukinitve. Po dveh neuspelih poskusih ukinitve okrajev, za kar bi bila potrebna dvotretjinska večina, je skupina poslancev SDS, SMC in DeSUS decembra v DZ vložila predlog novele zakona o določitvi volilnih okrajev za volitve poslancev v DZ, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo.

Kolegij predsednika DZ je že sredi januarja potrdil predlog, da se omenjena novela obravnava po skrajšanem postopku, uvrščena bi bila na redno marčevsko sejo. Na sredinem kolegiju predsednika DZ Igorja Zorčiča pa so na zahtevo poslancev SDS, SMC in NSi ter poslancev manjšin odločili, da bodo predlog obravnavali na izredni seji 16. februarja.

V koalicijskih SMC in NSi so sicer za razliko od največje koalicijske partnerice SDS v DZ podpirali predlog ukinitve volilnih okrajev.

Kot so za STA pojasnili v poslanski skupini SMC, bi bila ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu "najbližje temu, kar je zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče". "V nadaljevanju si bomo prizadevali, da bo ustavna odločba ustrezno naslovljena tudi v predlogu, ki spreminja meje volilnih okrajev," so napovedali.

V NSi pa so po pojasnilu poslanca NSi Blaža Pavlina prepričani, da bi ob morebitnem tretjem glasovanju predlog za ukinitev okrajev prejel še manjšo podporo, "zato bo treba iskati druge rešitve za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča". "Predlog o spremembi območij volilnih okrajev, ki ga je vložila skupina poslancev, je ena od možnih rešitev, zato jo bomo v februarju obravnavali na organih stranke in sprejeli našo odločitev o podpori predlogu," je napovedal.

V opoziciji pa so do zakonskega predloga spremembe volilnih okrajev zadržani. V LMŠ so napovedali, da ga ne bodo podprli. Po njihovem mnenju je bil predlog, ki so ga pripravili še v času vlade Marjana Šarca, "veliko bolj preudaren od aktualnega, ki je pripravljen predvsem po meri SDS in tako ne odpravlja neustavnosti, na katero je opozorilo ustavno sodišče". Aktualni predlog po njihovem prepričanju zajema zgolj "kozmetične popravke" in ni v duhu odločbe ustavnega sodišča, po kateri morajo biti volilni okraji približno enake velikosti. Kot so poudarili, bi bilo treba pri spreminjanju meja prisluhniti stroki, "trenutno pa žal kar posamezni poslanci in koalicijske stranke rišejo meje okrajev tako, kot njim najbolj ugaja".

V poslanski skupini SD so do predloga zadržani "zaradi načina snovanja sprememb ter tudi premalo dorečene vsebine". Po njihovem mnenju je v tem primeru "prav, da koalicija prevzame odgovornost za sprejem danih sprememb ter tudi vse posledice, ki jih te spremembe prinašajo". Opozorili so, da bi bilo treba proces sprememb volilne zakonodaje voditi na način vključevanja vseh parlamentarnih strank, da rešitve ne bi le vodile k izpolnjevanju odločbe ustavnega sodišča, temveč za seboj ne bi puščale pomislekov o politično motiviranih odločitvah na podlagi interesov posamičnih strank. V aktualnem primeru pa je koalicija predlog novele vložila "brez vednosti ali pogovorov z opozicijo".

Tudi v SAB so prepričani, da predlagana sprememba volilnih okrajev "ni pot v pravo smer" in po njihovi oceni "ne odpravlja protiustavnosti volilnega sistema, ki jo je zaznalo ustavno sodišče".

Prav tako tudi Zmago Jelinčič (SNS) vztraja pri stališču, da je treba ukiniti volilne okraje in uvesti preferenčni glas. "Drugih oblik spreminjanja zakonodaje ne bomo podprli," je napovedal.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je prepričan, da ima paket volilne zakonodaje, ki ga bo DZ obravnaval sredi februarja, skupni imenovalec: "Oba zakona, tako koalicijski kot manjšinski, težita k utrjevanju lastnih interesov." "Janez Janša s spremembo okrajev ustvarja nove utrdbe za svojo volilno bazo. Predstavnika narodnih skupnosti pa si z uvajanjem enokrožnega večinskega sistema ščitita hrbet pred morebitnimi izzivalci," je pojasnil Vatovec in napovedal, da bodo v Levici obema zakonskima predlogoma nasprotovali.

DZ bo namreč na isti seji kot predlog zakonske spremembe volilnih okrajev obravnaval tudi novelo zakona o volitvah v DZ, s katero poslanca manjšin predlagata poenostavitev sistema volitev predstavnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. Po predlogu bi sedanji sistem zamenjal enokrožni večinski sistem.

Predlog omenjene novele je v četrtek na komisiji DZ za narodni skupnosti prejel zadostno podporo. Za njegovo spremembo sta sicer v DZ potrebni dve tretjini glasov vseh poslancev. Za razliko od tega predloga in predloga ukinitve volilnih okrajev pa je za sprejetje zakonskih sprememb volilnih okrajev potrebna navadna večina.

Z uresničevanjem odločbe ustavnega sodišča glede volilne zakonodaje sicer DZ že zamuja, saj se je rok iztekel 21. decembra lani. Le nekaj dni pred iztekom roka je DZ glasoval o predlogu opozicijskih poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levice za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu, ki pa je s podporo poslancev SMC, NSi in SNS prejel le 55 glasov. Enak poskus se je izjalovil že marca lani, ko so za potrditev predloga, ki so ga podpisali poslanci vseh poslanskih skupin razen SDS in DeSUS, zmanjkali trije glasovi.