STA novice / V lekarniški zbornici kritični do predlagane novele zakona o lekarniški dejavnosti

Po oceni lekarniške zbornice je veljavni zakon o lekarniški dejavnosti, ki je bil sprejet v času vlade Mira Cerarja, ustrezen, vsem prebivalcev omogoča dober dostop do kakovostnih zdravil in lekarniških storitev, farmacevtskim delavcem pa neodvisnost. Zato jih je presenetilo, da so predlog novele v parlamentarni postopek vložili ravno poslanci SMC.

Kot je na današnji novinarski konferenci izpostavila Potočnik Benčičeva, je z veljavnim zakonom uzakonjena mreža, s katero je prebivalcem zagotovljena enakomerna dostopnost do t. i. javnih dobrin, financiranih z javnimi sredstvi. "Zato se zdi nelogično in nerazumno, da bi zakon spreminjali, zlasti ne po hitrem postopku, saj novela bistveno posega v delovanje in organiziranost lekarniške dejavnosti," je opozorila predsednica zbornice. Prav tako po njenem mnenju ni dopustno, da zbornica ni bila vključena v pripravo sprememb, kar je tudi njena dolžnost in pravica po zakonu.

Predlog novele med drugim posega v ureditev mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni. "Predlagane spremembe glede gravitacijskega območja in merila razdalje med lekarnami bi v mrežo vnesle kaos in razpad mreže lekarn, predvsem v manjših krajih," je opozorila. Kot pravi, je to v popolnem neskladju z usmeritvijo enakomernega regionalnega razvoja, saj bi odpiranje več lekarn v urbanih središčih pomenilo zaprtje približno enakega števila lekarniških enot na obrobju. Izpostavila je primer Madžarske, kjer so se po popolni liberalizaciji dejavnosti v mestih res odpirale nove lekarne, a je v štirih letih vrata zaprlo 600 lekarn v manjših krajih.

Opozorila je še, da bodo ob morebitnem sprejetju novele gospodarske družbe v prometu z zdravili na debelo zahtevale uveljavitev vertikalnega povezovanja v obe smeri. Poslanci namreč predlagajo, da lahko javni lekarniški zavod ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil. Kot pravi Potočnik Benčičeva, bi odpiranje lekarn s strani veletrgovcev vpliva na strokovno neodvisnost farmacevtov. "Izvajalci lekarniške dejavnosti so organizirani za izvajanje javne službe, in ne za pridobivanje dobička, in ta koncept se v celoti podre, če bodo lastniki lekarn gospodarske družbe, ki delujejo le po ekonomski logiki," je zapisala.

V obrazložitvi predloga novele je predlagatelj deregulacijo predstavil kot element boljše dostopnosti in nižjih cen. A kot je ob tem opozorila Potočnik Benčičeva, ta argument glede na izkušnje držav EU, ki so deregulirale lekarniško dejavnost, ne vzdrži. Po njenih besedah nikjer niso zasledili nižjih cen zdravila brez recepta, so pa zabeležili njihovo večjo porabo. Cene zdravil na recept pa so rezultat zdravstvene politike in politike proizvajalcev zdravil.

V zbornici so kritični tudi do predloga odprave omejitve soustanavljanja javnih lekarniških zavodov samo na sosednje občine. Menijo namreč, da morajo biti izvajalci lekarniške dejavnosti vezani na določeno regijo. Regijsko organiziranje po besedah Potočnik Benčičeve namreč zagotavlja hitrejše premikanje zalog med enotami, bolj stroškovno učinkovito poslovanje poslovanje in lažje upravljanje s kadri.