STA novice / Levica, LMŠ, SD in SAB za referendum glede demografskega sklada (dopolnjeno)

Napovedali so, bodo vsebino referendumske pobude danes predstavili na novinarski konferenci. V sporočilu pa so pojasnili, da pobudo vlagajo "zaradi izrazito problematične zasnove sklada, ki bo odločal o ključnih smereh razvoja družbe", saj da si skuša vlada Janeza Janše s sprejetjem zakona mimo socialnega dialoga "zagotoviti centralizacijo nadzora nad lastništvom in upravljanjem 8,6 milijarde evrov državnega premoženja".

Z ustanovitvijo demografskega sklada, ki po njihovem prepričanju ne rešuje problema finančne podhranjenosti javne pokojninske blagajne, bo vlada, kot navajajo, pridobila nove vzvode za privatizacijo državnega premoženja ter netransparentno in samovoljno poseganje v upravljavske in nadzorne organe slovenskih družb.

"Zakon z razveljavitvijo številnih zakonov neposredno posega v pravice državljanov pri nadzoru in upravljanju z lastnim premoženjem: med drugim vlada ukinja zakonsko podlago, ki predstavnikom zavarovancev zagotavlja imenovanje polovice članov nadzornega sveta Modre zavarovalnice, in skladu prepušča prosto pot za mešetarjenje z več kot 1,3 milijarde evrov sredstev javnih uslužbencev iz dodatnega pokojninskega zavarovanja," so navedli.

Predlog vladnega zakona določa, da bi Nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga ter prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljavce. V pokojninsko blagajno naj bi vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, preostanek naj bi bil namenjen ukrepom družinske politike in skrbi za starejše.

V Levici, LMŠ, SD in SAB, kjer med drugim menijo, da predlog ne zagotavlja dolgoročne javnofinančne vzdržnosti pokojninske blagajne in ne pomeni učinkovitega soočanja s trendi staranja prebivalstva, so predlagali, naj se ta točka umakne z dnevnega reda tokratne seje, a DZ o tem na začetku seje v ponedeljek ni odločal. Predsednik DZ Igor Zorčič je pojasnil, da skladno s poslovnikom DZ o dnevnem redu seje na daljavo za začetku ne glasuje, ker se ta določi s sklicem.

DZ lahko glede na zakon o referendumu in ljudski iniciativi na svojo pobudo razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, pri čemer pa ni vezan na izid takšnega referenduma. Posvetovalni referendum lahko razpiše, preden končno odloči o posameznem vprašanju.

V DZ so za STA tako pojasnili, da lahko poslanci glede na vloženo pobudo za posvetovalni referendum opravijo vse postopke sprejemanja zakona do končne odločitve o njem. Pred njo mora DZ odločiti o pobudi za referendum.