STA novice / Spremembe potrošniške zakonodaje tudi na področju digitalnih vsebin

Krovna zakona na področju varstva potrošnikov v Sloveniji sta zakon o varstvu potrošnikov in zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Prvi je bil sprejet leta 1998 in zaradi prenosa evropske zakonodaje večkrat spremenjen. Postal je nepregleden, zato na ministrstvu pripravljajo predlog novega, moderniziranega zakona o varstvu potrošnikov, ki bo vključeval tudi vsebino, sedaj urejeno v zakonu o varstvu pred nepoštenimi poslovnimi praksami.

V novi zakon bodo, kot so napovedali za STA pred svetovnim dnevom varstva pravic potrošnikov, vključili številne novosti, ki odražajo spremembe v razvoju gospodarstva in v navadah potrošnikov. Glavno vodilo pri pripravi je ohraniti visoko raven zaščite potrošnikov ob hkratni odpravi nepotrebnih administrativnih bremen za gospodarstvo, so podčrtali.

Novi zakon bo sestavljen iz splošnega in posebnega dela. Splošni del zajema splošna pravila poslovanja podjetij s potrošniki, v posebnem delu pa bodo zajete posebnosti, ki veljajo za posamezne vrste potrošniških pogodb.

S prenovljenim zakonom bo Slovenija v svoj pravni red med drugim prenesla tri evropske direktive iz leta 2019. Prva potrošnikom v vsej EU prinaša enotna, harmonizirana pravila glede uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov za primer, ko ima blago, kupljeno neposredno v trgovini ali preko spleta, napako. Direktiva pokriva tudi blago z digitalnimi elementi, kot so pametni hladilniki, mobilniki, televizorji ali ure.

Druga se nanaša na digitalne vsebine in digitalne storitve. Tistim, ki kupujejo oz. prenašajo glasbo, aplikacije in računalniške igre ter uporabljajo storitve v oblaku ali platforme družbenih omrežij, direktiva zagotavlja boljšo zaščito v primerih, ko ponudnik ne zagotovi dogovorjene storitve ali zagotovi takšno storitev z napako. Enaka pravila bodo veljala tako za potrošnike, ki za digitalno vsebino plačajo, kot za tiste, ki v zameno zanjo omogočijo dostop do osebnih podatkov.

Tretja zadevna direktiva pa pokriva vrsto tem. Med drugim usklajuje pravila o kaznih med državami članicami in določa dodatna pravila glede kazni za močno razširjene čezmejne kršitve. Določa pravico do individualnih pravnih sredstev za potrošnike, oškodovane zaradi nepoštenih poslovnih praks. Zaradi razvoja digitalnega trga določa tudi nove ukrepe, ki bodo potrošnikom zagotavljali večjo preglednost pri spletnih transakcijah, zlasti kar zadeva uporabo spletnih ocen, posamezniku prilagojenega določanja cen na podlagi algoritmov ali višjega uvrščanja proizvodov zaradi plačanih umestitev.

Evropska zakonodaja, ki jo mora v svoj pravni red prenesti Slovenija, tudi določa nove obveznosti spletnih trgov (platform), da potrošnike med drugim obveščajo tudi o tem, ali je odgovorno podjetje v transakciji prodajalec ali platforma. Dodatno razširja tudi varstvo potrošnikov v zvezi z "brezplačnimi" digitalnimi storitvami, in sicer uporabo določb varstva potrošnikov širi tudi na digitalne storitve, za katere potrošniki ne plačujejo z denarjem, temveč predložijo osebne podatke.

"Ob upoštevanju posebnosti slovenskega pravnega prostora bomo pripravili rešitve, primerljive z drugimi članicami EU, saj menimo, da je usklajenost predpisov izjemnega pomena, ker so tako slovenski potrošniki kot tudi slovenska podjetja del enotnega notranjega trga," so poudarili na gospodarskem ministrstvu.

Ob tem so podčrtali, da bodo z novo zakonodajo skušali odpraviti nekatera nesorazmerna bremena za slovenska podjetja ter poiskati pravo ravnovesje med spodbujanjem inovativnosti in zagotavljanjem pravne varnosti vseh subjektov na trgu. Nova pravila bodo jasna in enostavna za uporabo, so obljubili.

V drugi polovici leta bo Slovenija tudi predsedovala Svetu EU, pri čemer bo eden od poudarkov na krepitvi digitalne in zelene dimenzije notranjega trga za podjetja in potrošnike ter odpravi nepotrebnih ovir. "Prizadevali si bomo za izboljšanje in učinkovito izvajanje obstoječih predpisov in njihove posodobitve v okviru zastavljenih prednostnih nalog, zlasti z vidika razvoja v digitalni sferi in trajnostne usmerjenosti in zagotovitev boljšega izvajanja ter uveljavljanja pravil. Zavedamo se, da je treba pravila varstva potrošnikov prilagajati dvojnemu prehodu in izzivom pandemije," so še sklenili na ministrstvu.