STA novice / Del zakona o visokem šolstvu protiustaven zaradi nejasne določbe, ali so lahko članice univerze samostojne pravne osebe

Zahtevo za oceno ustavnosti 10. člena zakona o visokem šolstvu je vložilo računsko sodišče zaradi nejasnosti določbe. Na njeno problematičnost naj bi po mnenju računskega sodišča med drugim kazala tudi različna statutarna ureditev pravnega statusa članic univerze na vseh treh javnih univerzah v Sloveniji.

Ustavno sodišče je že leta 1994 "ugotovilo protiustavnost takrat veljavnega zakona o visokem šolstvu, kolikor je določal, da so avtonomne tudi članice univerze", so navedli v odločbi. Kot so pojasnili, je 10. člen tistega zakona vseboval v bistvenem enako določbo, kot jo vsebuje zdaj veljavni. Iz takrat veljavnega člena po presoji ustavnega sodišča ni bilo jasno, ali so fakultete in druge članice univerze pravne osebe ali ne, posledično pa je negotov tudi pravni status univerze.

Ustavno sodišče je sicer takrat ugotovilo protiustavnost zakona iz dveh razlogov, in sicer po eni strani zato, ker je dajal avtonomnost vsem visokošolskim zavodom, po določbi iz ustave pa so avtonomne samo univerze, po drugi strani pa tudi zato, ker v nasprotju z načeli pravne države ni določal statusa članic univerze.

Ustavno sodišče je tako leta 1994 zakonodajalcu naložilo odpravo protiustavnosti v roku enega leta. S sprejeto novelo zakona o visokem šolstvu pa je odpravil zgolj protiustavnost v zvezi z določitvijo avtonomnosti, ne pa tudi tiste v zvezi s pravnim statusom univerze in njenih članic, so pojasnili na ustavnem sodišču.

Kot so navedli v odločbi, so po ustavi univerze in državne visoke šole avtonomne, toda pravice do avtonomije ne morejo izvrševati neposredno na podlagi ustave. Državo namreč omenjena ustavna določba "zavezuje, da razmeji področje popolnoma avtonomnega od področja javnega ter visoko šolstvo uredi tako, da določi temeljne statusnopravne, kadrovske, upravljavske in finančne okvire delovanja državnih univerz oziroma visokih šol ter uredi temeljna razmerja med subjekti znotraj univerze ter položaj javnosti v upravljanju univerze in pri nadzoru nad njenim delovanjem", so pojasnili. Pri tem država po njihovih navedbah ne sme omejiti avtonomnosti državne univerze oziroma visoke šole v njeni znanstveno-pedagoški komponenti.

Na ustavnem sodišču so izpostavili, da prvi odstavek 10. člena zakona o visokem šolstvu jasno določa, da je univerza pravna oseba, hkrati pa, da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi. V nadaljnjih določbah omenjeni člen določa, da smejo članice univerze v primeru, ko izvajajo nacionalni program visokega šolstva, nastopati v pravnem prometu izključno v imenu in za račun univerze, medtem ko lahko v drugih primerih nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. V teh primerih imajo lahko odprt transakcijski račun, so pojasnili.

"Drugih določb, ki bi določneje in podrobneje urejale status članic univerze, zakon o visokem šolstvu ne vsebuje. Tako (še vedno) ni jasno, kakšen je status članic univerze oziroma ali so tudi članice univerze pravne osebe ali ne," so navedli v odločbi.

Pri tem so omenili navedbe predlagatelja, ki mu pritrjuje tudi vlada, da takšna nejasnost v praksi povzroča številne težave, na primer pri izvedbi revizijskega postopka pred računskim sodiščem, pri vpisih v sodni register, pri urejanju oziroma evidentiranju lastništva nad premoženjem ter pri sestavi in oddajanju premoženjskih bilanc. Omenjeni zakonski člen je tako po odločitvi sodišča, ki je odločbo sprejelo soglasno, v neskladju z ustavnim načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov.