STA novice / Počivalšek: Socialna kapica eden ključnih ukrepov za večjo konkurenčnost

"Dejstvo je, da smo v Sloveniji konkurenčni pri nižjih plačah in da smo zaradi progresivne obdavčitve plač v višjih plačnih razredih manj konkurenčni," je v izjavi medijem v DZ danes dejal minister.

"Dobivam kar nekaj vprašanj, zakaj se multinacionalke selijo iz Slovenije. Dejstvo je, da moramo nekaj narediti, da bomo prišli iz komercializacije mišic v komercializacijo možganov - to pa je na način, da bomo lahko takšno delovno silo privlačno plačali," je povedal in dodal, da bo tako namreč država konkurenčna "na področju, ki je za nas pomembno, to pa je prehod iz tega fizičnega industrijskega dela v bolj intelektualne sfere".

"Nekaj moramo narediti v tej smeri tako ali drugače, sicer se nam slabo piše. Takšna delovna mesta iz Slovenije odhajajo, in to je ključni razlog, da je treba na tem področju nekaj narediti," meni minister.

Zato je po njegovih besedah možna ali degresivna obdavčitev višjih plač ali socialna kapica. O ustreznosti meje, pri kateri bi socialno kapico postavili - v predlogu zakona o debirokratizaciji, kot ga je vlada poslala v DZ, je ta postavljena pri 6000 evrih bruto plače - pa je dejal: "V postopku sprejemanja zakona bomo prišli do tega, da bomo kapico postavili na višino, ki bo ta problem najbolje naslovila."

Vlada je predlog zakona o debirokratizaciji, katerega namen je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem, s tem ko se posega v 20 veljavnih zakonov in jih več kot 200 razveljavlja, potrdila prejšnji teden. Zakonodajni postopek v DZ je stekel danes. Najprej se bo z njim seznanil odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, a datum seje še ni določen. Že v sredo pa ga bodo imeli na dnevnem redu člani Ekonomsko-socialnega sveta.

Predlog zakona med drugim tudi določa, da bi se register prebivalstva poleg z imenom, priimkom, matično številko in hišnim fizičnim naslovom prebivališča dopolnil z elektronskim naslovom in s tem naslovom povezano mobilno številko. Sporočanje teh dveh podatkov načeloma ne bi bilo obvezno; izjema bi bili posamezniki, ki bi za več kot 14 dni zapustili stalni naslov prebivališča. Ti bi morali upravni enoti sporočiti svoj elektronski naslov za vročanje ali pa za vročanje pooblastiti drugo osebo.

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je v izjavi za medije v DZ dejala, da v tem ne vidijo težav, saj bi bilo pošiljanje podatkov prostovoljno. Če bi bila pa to obveza, "bi imelo ministrstvo za pravosodje pripombe". Tako se tudi strinja z mnenjem informacijske pooblaščenke glede obveze pošiljanja teh podatkov ob več kot 14-dnevnem odhodu z naslova stalnega bivališča in pravi, da ta predlog v zakonu "ni najboljši".