STA novice / Obrambno ministrstvo v projekte energetskih sanacij objektov

Energetska sanacija trenutno tako že poteka ali se bo po načrtih letos začela na objektih vojašnice barona Andreja Čehovina v Postojni, vojašnici Boštjana Kekca v Bohinjski Beli, vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani in vojašnice Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki. Poleg tega bodo po načrtih do prihodnjega leta prenovili tudi letalsko bazo Brnik.

Gre za celovite prenove tako zunanjosti kot tudi notranjosti objektov, ki bodo tako postali energetsko učinkovitejši, za prenovo pa bodo na ministrstvu za obrambo pridobili tudi velik del evropskih sredstev, je na današnji novinarski konferenci ministrstva za obrambo dejal Željko Kralj iz direktorata za logistiko.

Vojašnica Edvarda Peperka v Ljubljani bo tako postala skoraj pol bolj energetsko učinkovita, kot je bila doslej, na strehe objektov pa bodo postavili sončne panele, s katerimi bo vojašnica na področju oskrbe z elektriko skoraj popolnoma samooskrbna.

Polkovnik Robert Šipec je predstavil projekt avtonomnega samooskrbnega vozlišča na podlagi vodikove tehnologije. Kot je dejal, je Slovenska vojska ena redkih sil, ki vodikove tehnologije uporablja že od leta 2008. Trenutno se lotevajo uvajanja vodnika v svoje dnevno delovanje, pri čemer želijo s shranjevanjem energije v vodiku, lokalni soproizvodnji električne in toplotne energije ter oskrbi električnih vodikovih vozil skrbeti za energetsko avtonomijo in prispevati tudi k oskrbi lokalnega prebivalstva.

Pilotni projekt RESHUB s prvim tovrstnim vozliščem bo do poletja v investicijski fazi v Vojašnici Petra Petriča v Kranju. Druge potencialne lokacije vozlišč v Sloveniji so še v vojašnicah v Ljubljani, Postojni, Cerkljah ob Krki in Mariboru ter po eno v projektu pridruženih državah; Avstriji, Nemčiji, Belgiji in na Madžarskem. RESHUB je prvi obrabni energetski projekt, financiran iz evropskih sredstev, in sicer iz sklada za strukturne spremembe, je dejal Šipec.

Energijo vozlišč naj bi predvidoma tretjinsko porabljal obrambni sektor, dve tretjini energije pa bi na električnih polnilnicah lahko uporabljalo lokalno prebivalstvo. Shranjevanje vodika, ki je čista energija, katere končni produkt je voda, bi potekalo v zalogovniku, ob pomanjkanju energije pa bi vodik z gorivnimi celicami pretvarjali v elektriko in toploto. Energijo bi lahko nudili tudi v primeru krize, kot je bil žled, ko bi lokalnemu prebivalstvu lahko nudili energetsko podporo, je dejal Šipec.