STA novice / DZ potrdil novelo zakona o vodah

Poslanci so danes soglasno pozdravljali rešitev, ki omogoča, da se poleg integralnih sredstev državnega proračuna za vzdrževanje in sanacijo vodotokov koristijo tudi namenska sredstva sklada za vode.

"V Sloveniji so bile škode zaradi poplav v zadnjih 20 letih izredno visoke. Po ocenah stroke škoda zaradi poplav dosega milijardo in pol evrov, te škode pa bi se vsekakor dalo z ustreznim urejanjem strug vodotokov z znatno nižjimi sredstvi močno omiliti ali celo preprečiti," je poudaril Mihael Prevc iz NSi. "Zaradi mnogo premalo posvečanja preventivnim ukrepom pri vzdrževanju in sanacijah vodotokov so pogosto žrtve divjanja voda prav ljudje in njihovo premoženje," se je strinjal Boris Doblekar (SDS).

Omenjena rešitev je bila sicer tudi razlog, zakaj je ministrstvo za okolje in prostor predlagalo obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku. "To je bil ključni razlog, zakaj smo predlagali skrajšani postopek, da lahko čim prej, preden bo vse ozelenelo, začnemo s čiščenjem vodotokov. Direkcija za vode pravzaprav komaj čaka, da se to zgodi," je poudaril okoljski minister Andrej Vizjak.

V opoziciji temu niso oporekali. "Naredite tisto, kar je bil vaš prvotni cilj, sprostite uporabo denarja, ki ga očitno imate na voljo v skladu za vodo, za nekatere druge potrebne stvari, ki jih je treba urediti. Jaz to razumem in podpiram," je dejal Dejan Židan iz SD. "V stranki SAB brezpogojno pozdravljamo, da se sredstva sklada za vode namenijo tudi za urejanje vodotokov. Še posebej, ker so ta sredstva na voljo in niso porabljena," je poudaril tudi Andrej Rajh iz omenjene stranke.

Niso pa se poslanci opozicije in koalicije ter minister Andrej Vizjak mogli zediniti glede vprašanja, ali sprememba 37. člena zakona o vodah oži ali širi možne posege na priobalnih in vodnih zemljiščih. "Mi ne širimo nabora objektov, ki jih je možno postaviti na priobalnih zemljiščih, ampak ga ožimo," je zatrdil Vizjak. Po sedaj veljavni zakonodaji je namreč z oženjem priobalnega pasu možno na obalah in bregovih graditi tako objekte javne kot zasebne rabe. "Mi pa sedaj predlagamo oženje te možnosti samo na objekte javne rabe," je poudaril.

"Vi ne ožite možnosti gradnje, vi ste preprečili zgolj in samo to, da se to priobalno zemljišče ne oži v smislu metrov, hkrati pa v 37. členu tega istega zakona zelo, zelo širite možnost gradnje na tem priobalnem zemljišču," je mu je odgovorila Tina Heferle (LMŠ). Objekti v javni rabi so denimo gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe, stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij, pa tudi javne površine, kot so cesta, ulica, tržnica, igrišče, parkirišče, garažne hiše in tako naprej, je naštela.

Prav tako je opozicija vladi očitala odsotnost ustrezne javne razprave o noveli, kritični so bili tudi do odnosa ministra Vizjaka do dela stroke, ki je izrazil nasprotovanje spremembam. Boštjan Koražija (Levica) se je nenazadnje vprašal, zakaj imajo določeni poslanci "toliko proti nevladnim organizacijam". "V takšnem primeru, ko govorite o nevladnih organizacijah, bi jih morali prve poklicati k sebi in jih vprašati za mnenje, ker je ogromno ljudi, ki dela v teh nevladnih organizacijah, priznanih strokovnjakov na določenih področjih," je podčrtal.

Vlada se je v sodelovanju s koalicijskimi poslanci po uporu dela stroke in nevladnih organizacij sicer odločila iz novele umakniti določilo, ki bi razširilo možnost posegov v prostor tudi na vodovarstvenem območju. So pa koalicijske stranke dodale dopolnilo, v skladu s katerim je mogoče na vodnih in priobalnih zemljiščih graditi enostavne objekte tudi v zasebni rabi.