STA novice / Predlog ustavnega zakona za vpis znakovnega jezika v ustavo nared za obravnavo na seji DZ

Poleg tega so pristojne pozvali k čim prejšnji pripravi predlogov zakonov, ki bodo uredili uporabo znakovnega jezika in jezika gluhoslepih ter položaj njihovih uporabnikov.

Po predlogu bi ustavo dopolnili z novim 62. a členom, ki bi se glasil: Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.

Ciril Ribičič je v imenu strokovne skupine, ki je pripravila delovno besedilo predloga, dejal, da v besedilu niso spreminjali formulacij. Poudaril je, da je skupini zelo olajšalo delo, ker so se vse poslanske skupine strinjale z vnosom znakovnega jezika v ustavo.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič je spomnil, da je predlog za spreminjanje ustave vložila vlada na osnovi predloga Zveze gluhih in naglušnih Slovenije. Poslanskim skupinam in strokovni skupini pa se je zahvalil za njihova prizadevanja.

Prav tako je zadovoljstvo z opravljenim delom izrazil predsednik Združenja gluhoslepih Dlan Janko Plesec.

Po oceni Alenke Bratušek (SAB) ni dvoma, da bo predlog v DZ sprejet soglasno. Pri tem je izpostavila, da bodo morali nujno slediti ustrezni zakoni, s katerimi bo ustavna sprememba lahko zaživela v praksi, sicer bo ostala le mrtva črka na papirju. Prav tako je tudi Jožef Horvat (NSi) izrazil željo, da bodo ustrezni zakoni sprejeti čim prej.