STA novice / V postopku zoper Kovačiča, Skernišakovo in Raščana še vedno o spornosti zaseženih datotek

Na današnjih narokih za izločitev dokazov so kot pričo najprej zaslišali kriminalista, ki je vodil hišno preiskavo v računalniškem centru Nove KBM na Teznu, nato pa še takratno izvršno direktorico tega bančnega centra in pet informatikov, ki so bili prisotni pri preiskavi.

Kriminalist je pojasnil, da so v bančno enoto na Teznu prišli nenajavljeno, z odredbo in tam opravljali preiskavo nekaj več kot tri ure. Kot je dejal, je šlo za "običajno preiskavo, nič drugačno od ostalih", ki jih izvajajo kriminalisti. Uslužbenci banke so jim izročili podatke s strežnika, skopirane na prenosne medije, ki so jih kriminalisti nato odnesli.

Obramba obdolženih meni, da bi moral biti pri zasegu tega dokaznega gradiva prisoten Kovačič, saj je šlo za njegovo elektronsko pošto. Prav tako je po ocenah obrambe sporno to, da so bili podatki skopirani na po njenih ocenah forenzično neustrezen način.

Kriminalist, ki je danes pričal, je pojasnil, da Kovačiča niso poklicali k izvedbi preiskave, "ker se ni preiskovalo njegovega zasebnega prostora". Strežniki so namreč nameščeni v dislocirani enoti banke, v kateri Kovačič ni imel svojih prostorov, je povedal.

Nekdanji uslužbenci Nove KBM so v svojih pričanjih povedali, da so storili, kar so kriminalisti od njih zahtevali, torej izročili podatke na zgoščenkah. Opisali so delovanje računalniškega sistema banke in ob tem povedali, da predstavlja elektronska pošta le majhen delež celotnega informacijskega sistema. Tako da če bi kriminalisti zasegli ta del opreme, se ves sistem ne bi ustavil in onemogočil bančnih storitev.

V nadaljevanju naroka za izločitev dokazov, napovedanem junija, bodo zaslišali še sodnega izvedenca, ki naj bi presodil, če so bili podatki preneseni na ustrezen način.

Specializirano državno tožilstvo očita nekdanjima vodilnima v Novi KBM Matjažu Kovačiču in Manji Skernišak ponarejanje vrednostnih papirjev, s tem ko naj bi mimo vseh pravil Mateju Raščanu oziroma njegovemu kreditno nesposobnemu podjetju Monera za plačilo prvega svežnja delnic Dela Revij pridobila 7,5 milijona evrov posojila, kredit pa je bil povsem nezavarovan in nikoli vrnjen. Vsi trije so možnost priznanja krivde zavrnili že na začetku predobravnavnega naroka jeseni lani.

Ista sodnica, Barbara Nerat, sodi Kovačiču in Raščanu tudi zaradi domnevne zlorabe položaja pri preprodaji delnic nekaj slovenskih elektro podjetij, s čimer naj bi si po mnenju specializiranega državnega tožilstva pridobila protipravno premoženjsko korist, s katero je bila še isti dan plačana ara za nakup časopisne hiše Večer.

Obramba Kovačiča je predlagala združitev obeh primerov v eno sojenje, čemur je bila naklonjena tudi sodnica Neratova, a sta predlogu nasprotovala tako tožilstvo kot obramba Skernišakove. Tako na dveh ločenih narokih razpravljajo o izločitvi enakih dokazov.