STA novice / Novi gradbeni zakon v vladni obravnavi

Novi zakon bo predvidoma upošteval odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavnost zakona o graditvi objektov (predhodnika gradbenega zakona) glede posega v pravico do spoštovanja doma. Po predlogu bo sodišče pred odstranitvijo nelegalnega objekta, ki posamezniku predstavlja dom, lahko presodilo sorazmernost posega v pravico do spoštovanja doma. Če bo sodišče ugotovilo, da ne gre za dom, bo lahko inšpektor opravil izvršbo (odstranitev nelegalnega objekta), v nasprotnem primeru pa bo odstranitev odložil za pet let, kaže predlog zakona, ki je od ponedeljka objavljen med vladnimi gradivi.

Novi zakon naj bi ustrezneje uredil posamezne določbe in odpravil nejasnosti, ki so se pokazale v času izvajanja zakona, ter dal pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki.

Predvidena je uvedba pojma manjša rekonstrukcija, kar naj bi premostilo vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Pod to naj bi spadala dela, kot so zamenjava konstrukcijskih elementov ostrešja ter dograditev odprtih stopnišč in dvigal. Za ta dela ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, morali pa bodo sodelovati usposobljeni strokovnjaki, treba bo tudi vložiti prijavo začetka gradnje.

Po predlogu plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ta dolžnost naj bi se izpolnila pred prijavo začetka gradnje. Le pri spremembi namembnosti, kjer ni prijave začetka gradnje, se bo dokazilo predložilo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Ta določba se bo začela uporabljati, ko bo zaživel sistem eGraditev.

Predvideno je, da bo v primeru odstranitve objektov, ki se dotikajo sosednjih objektov, znova treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Nabor začasnih objektov se bo razširil na objekte v primeru izrednih razmer ter skladiščne stavbe za dopolnitev obstoječe dejavnosti znotraj industrijskih in prometnih območij. V primeru naravne in druge nesreče (npr. požara) bo za dela, ki bodo nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic te nesreče, zadostovala le prijava začetka gradnje.

Ministrstvo, pristojno za graditev, bo po predlogu pristojno tudi za objekte, ki jih bo v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje investicij, kot strateško investicijo določila vlada.

Po osnutku bo treba na občino prijaviti začetek gradnje enostavnih objektov. Upravni organi bodo morali v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja bolj upoštevati mnenja pristojnih organov in organizacij, saj so ti strokovno in pravno usposobljeni, da ugotavljajo skladnost predlagane gradnje s predpisi z njihovega delovnega področja. To bo veljalo tudi za ugotavljanje skladnosti gradnje s prostorskimi akti. Bodo pa morala biti mnenja ustrezno obrazložena in jasna.

V primeru molka mnenjedajalca bo upravni organ odločil sam, tako kot zakon že določa v primeru neusklajenih in nejasnih mnenj.

Mogoča bo revizija dokumentacije za izvedbo (PZI) v primerih, ko bo projekt izdelan na podlagi t. i. nepriporočene metode (tj. metode, ki ni zajeta v gradbenih predpisih, smernicah in standardih, ker je posledica novih dognanj in napredka tehnologije). V teh primerih se bo pregledal tisti del dokumentacije, ki bo projektiran na novi način.

V zakonu ne bo več določb o predodločbi, saj bo ta s spremembo pogojev za popolnost vloge (brez dokazil o pravici graditi) izgubila namen. Novost je določba, ki bo omogočila začetek postopka izdaje gradbenega dovoljenja za infrastrukturo tudi v primeru, da vlogi ne bodo priložena dokazila o pravici graditi. Ker pa je dokazilo o pravici graditi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, bodo morala biti dokazila predložena pred izdajo gradbenega dovoljenja.

Deloma bodo dopolnjene določbe, ki se nanašajo na integralno dovoljenje (ki zajema odločitev o sami gradnji in hkrati ugotovitev, da gradnja ne bo imela pomembnih škodljivih vplivov na okolje). Na željo investitorja bo v nekaterih primerih mogoča izvedba postopka presoje v celoti in odločitev le o delu objekta ali posamičnem objektu, če se bo to nanašalo na odobritev gradnje.

Novi zakon naj bi ustrezneje uredil postopek prevlade ene javne koristi nad drugo. Nove bodo določbe, ki se nanašajo na spremembo integralnega dovoljenja, novost bo tudi, da se bodo smeli stranski udeleženci v postopek vključiti potem, ko bodo že izdana (in usklajena) vsa mnenja. Po vzoru zakona o varstvu narave bo opredeljeno sodelovanje nevladnih organizacij.

Pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše naj bi bilo lažje in cenejše. Mogoče bo pridobiti samo uporabno dovoljenje za objekte, ki so bili pred letom 1998 zgrajeni z gradbenim dovoljenjem, a brez uporabnega dovoljenja.

Deloma bodo spremenjene določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, in sicer tako, da bo mogoča legalizacija tudi za dele objekta in hkrati kombinacija posameznih načinov legalizacije. Hkrati bo določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje.