STA novice / V DZ prihodnji teden dve izredni seji, poslanci še ne bodo odločali o Zorčičevi razrešitvi

Kolegij predsednika DZ se je na današnji seji dogovoril o sklicu izredne seje, ki so jo zahtevali v opozicijskih poslanskih skupinah Levica, LMŠ, SAB in SD, na njej pa bodo poslanci odločali o noveli zakona o drugem tiru.

Potem ko so v koaliciji v četrtek vložili že drugi predlog za razrešitev predsednika DZ, je Zorčič danes sam predlagal, naj se ta točka uvrsti na dnevni red omenjene seje. A takšen predlog ni dobil zadostne podpore, saj so ga podprli le v opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP). Predstavniki preostalih poslanskih skupin (SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS) so po premoru, ki so ga zahtevali, glasovali proti, pri čemer svoje odločitve niso obrazložili.

Tako bo na izredni seji le ena točka dnevnega reda, opozicijska novela zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, s katero bi iz zakona črtali določbo, da lahko v projektno podjetje 2TDK vstopa tudi tuj kapital.

Sprva je bilo predvideno, da bi se seja začela v torek, 11. maja, ob 14. uri, a je vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec predlagal, da jo prestavijo na sredo. O datumu seje bo sedaj, kot je napovedal, odločil Zorčič, ko bo znano, koliko časa za razpravo so najavile poslanske skupine.

So se pa na kolegiju danes dogovorili o sklicu druge izredne seje, ki bo v petek, 14. maja, na njej pa bodo odločali o noveli zakona o nalezljivih boleznih, noveli zakona o državni upravi, spremembah zakona o medijih ter noveli zakona o železniškem prometu.

Vladna novela zakona o nalezljivih boleznih sicer uvaja karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem, novela zakona o državni upravi pa določa, da se na ministrstvu za zdravje namesto dveh lahko imenujejo trije državni sekretarji. Spremembe zakona o medijih se nanašajo na opredelitev lokalnih radijskih in televizijskih programov, z novelo zakona o železniškem prometu pa se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva.

Poleg tega se je kolegij predsednika DZ danes dogovorili o sklicu seje, ki se bo začela 17. maja. Osrednja točka bo ustavna obtožba predsednika vlade, ki so jo vložili v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB. Očitajo mu kršenje več členov ustave in zakonov. Med drugim s tem, da naj bi si vlada prisvojila vse pristojnosti upravljanja z epidemijo covida-19 in da ni naročila vseh cepiv proti covidu-19, ki bi jih lahko. Očitajo mu tudi pritiske na medije in tožilstvo.

Poleg tega bodo poslanci na majski seji odločali o predlogu ustavnega zakona za vpis znakovnega jezika v ustavo. Po predlogu bi ustavo dopolnili z novim 62. a členom, s katerim bi zagotovili svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Glede na podporo na ustavni komisiji je pričakovati, da bo predlog na seji sprejet soglasno.

Na majski seji pa DZ še ne bo imel na mizi sprememb treh davčnih zakonov, novel zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini ter o davku na dodano vrednost, za katere je vlada predlagala obravnavo po nujnem postopku. A predlog za nujni postopek na seji kolegija ni dobil zadostne podpore, saj so zanj glasovali le v koalicijskih SDS, NSi in SMC ter opozicijskih DeSUS in SNS, ki pa na kolegiju nimajo zadostne večine.

Enako se je zgodilo tudi v primeru predlogov, da se po skrajšanem postopku obravnavajo novele zakonov o vojnih invalidih, o posebnih pravicah žrtev v vojni za Sloveniji in o žrtvah vojnega nasilja. So pa na kolegiju večinsko potrdili skrajšani postopek za noveli zakonov o prevozih v cestnem prometu in o zadrugah.

Koaliciji, skupaj s poslanskimi skupinami DeSUS in SNS, tudi ni uspelo potrdili terminskih programov dela DZ za junij in julij. V opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP namreč predlogov niso želeli podpreti, dokler poslanci NeP ne bodo dobili pravice do sodelovanja v delovnih telesih.

Vodja poslanske skupine NeP Janja Sluga je ob tem pozvala koalicijo, naj do torka pripravi svoj predlog nove razdelitve mest v delovnih telesih, saj doslej svojih predlogov niso imeli, prav tako se po njenih besedah niso znali opredeliti do opozicijskih. V LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP so bili namreč že trikrat neuspešni s predlogi za spremembo mest v delovnih telesih po spremenjenih koalicijsko-opozicijskih razmerjih.