STA novice / V javni obravnavi predlog sprememb davčnega postopka

Zakon o davčnem postopku je bil sprejet leta 2006 in od takrat nekajkrat noveliran, cilj tokratnih sprememb pa je med drugim izboljšati veljavno ureditev davčnega postopka, zavezancem za davek poenostaviti postopke, odpraviti administrativna bremena in z njimi povezane stroške, olajšati izpolnjevanje obveznosti ter zagotoviti odločanje v predpisanem roku, piše v predlogu novele zakona.

K lažjemu oz. hitrejšemu uveljavljanju pravic ter pravnih koristi naj bi med drugim pripomogli skrajšanje roka za odločitev o zavezujoči informaciji, podaljšanje roka za predložitev predloga davčnega obračuna po izteku predpisanega roka, predložitev zahtevka za znižanje ali oprostitev davčnega odtegljaja v elektronski obliki ter opustitev potrebe po kvalificiranem digitalnem potrdilu za prevzem dokumentov s portala eDavki.

Če je zavezancu dovoljen odlog izvršbe do odločitve o pritožbi, se mu obresti ne bodo zaračunale več, predložitev davčnega obračuna in davčne napovedi pa bo bolj enostavna.

Za najzahtevnejše postopke davčnega inšpekcijskega nadzora je predvideno, da se postopek ustavi, če davčni organ ne odloči v predpisanem roku. Roki za plačilo predhodne akontacije dohodnine in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost se bodo poenotili, če se davek ugotavlja z odločbo o odmeri davka, pa se za zneske do 20 evrov ne bo odmeril.

Rok za podajo pripomb na zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru naj bi se podaljšal z 20 na 30 dni, predvidena je tudi nova možnost vložitve davčne napovedi v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora. Roki za izdajo odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru naj bi se ob tem za tri mesece podaljšali, od dneva začetka davčnega inšpekcijskega nadzora do izdaje odločbe tako praviloma ne bo smelo preteči več kot devet mesecev.

Gre za predlog sprememb že četrtega davčnega zakona v zadnjem času. Vlada je prejšnji teden v potrditev v DZ že poslala predloge zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini ter o davku na dodano vrednost. Njihov glavni namen je razbremenitev dela, s tem pa pomoč gospodarstvu in prebivalcem pri okrevanju po pandemiji covida-19. Med drugim se obetajo dvig splošne olajšave pri dohodnini, znižanje obdavčitve kapitala ter administrativne razbremenitve. Spremembe naj bi začele veljati 1. januarja 2022.