STA novice / Predsednik KPK Šumi predal letno poročilo predsedniku DZ Zorčiču

Kot so sporočili iz DZ, je Šumi ob predaji poročila pojasnil, da so v KPK svojo pozornost namenili izvajanju preventivne dejavnosti in se usmerili v razvoj instituta integritete, ki pa je, po njegovem mnenju, dolgoročen proces. Na področju krepitve integritete želijo zagnati projekt za najmlajše z naslovom Integriteta: skupni cilj generacij. Menijo, da je za spremembe v družbi pomembno, da so integriteta in boj proti korupciji teme, ki so prisotne že v vrtcih in šolah.

Predsednik KPK je pohvalil tudi sprejem etičnega kodeksa za poslanke in poslance, ki je po njegovi oceni prinesel pozitivno sporočilo javnosti. Predsednik DZ Zorčič pa je dodal, da so ga še dopolnili s procesnim pravilnikom, s čimer so določili tudi postopek obravnave podanih pobud in predlogov za obravnavo kršitev kodeksa. Predsednika sta se strinjala, da bo treba tudi v prihodnje zagotavljati dobro sodelovanje med institucijama in krepiti pomen integritete v družbi.

KPK je sicer danes v ločenem sporočilu poudarila pomen komisije in s tem zanikala navedbe predsednika vlade Janeza Janše v pogovoru za Televizijo Slovenija minuli teden, češ da gre za paradržavni organ, ki ga ni nikjer drugje na svetu. "Konvencija ZN proti korupciji (UNCAC) določa, da mora vsaka država pogodbenica v skladu s temeljnimi načeli svoje pravne ureditve zagotoviti obstoj neodvisnega organa, ki preprečuje korupcijo. Tudi številne države članice EU imajo podobne neodvisne institucije za preprečevanje korupcije in krepitev integritete, ki so bile ustanovljene celo pozneje kot KPK. Tudi OECD v svojih ocenah zaznava pomembno vlogo Komisije pri preprečevanju korupcije ter usposabljanju in ozaveščanju javnih institucij v Sloveniji," so navedli v sporočilu za javnost.

Spomnili pa so tudi, da so prejšnji teden na vlado že poslali pobudo za spremembe zakonodaje zaradi neenotne ureditve področja nezdružljivosti funkcij. V pobudi so izpostavili, da se lahko z zakonom opredeli sprejemljiva višina dohodkov oziroma druge premoženjske koristi, ki jih poklicni funkcionarji lahko pridobijo pri opravljanju poklicne ali druge dejavnosti. Tako ima vlada možnost, da pripravi spremembe zakonodaje, ki bodo na bolj ustrezen način omejevali dodatne dejavnosti poklicnih funkcionarjev.