STA novice / V ustavi po novem tudi pravica do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika

Ustavni zakon določa dopolnitev ustave z novim 62. a členom, ki se glasi: "Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon."

Poslanske skupine so danes v predstavitvi stališč menile, da bo zdaj nujno pripraviti ustrezno zakonodajo in podzakonske predpise, da ustavni zakon ne bo ostal le mrtva črka na papirju. Sicer pa so izrazile zadovoljstvo, da bo gluhim, naglušnim, gluhoslepim in osebam s polžjim vsadkom lažje pri uveljavljanju enakih možnosti in pri vključevanju v družbo.

Slovenija je s sprejetjem ustavnega zakona po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski peta država v Evropi, ki ureja znakovni jezik v svoji ustavi. Hkrati je prva na svetu, ki je na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih.

Predlog za spremembo ustave je podala vlada na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, podprli pa so ga tudi v Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan.

V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, okoli 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 oseb pa uporablja slušni aparat.