STA novice / EU z dogovorom o davčni transparentnosti za multinacionalke

Do sporazuma je prišlo po dolgem procesu, ki se je začel aprila 2016, ko je Evropska komisija prvič objavila osnutek direktive.

"V času, ko naši sodržavljani poskušajo premagati posledice pandemije covida-19, je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da zahtevamo finančno preglednost," je dejal gospodarski minister Portugalske, ki predseduje Svetu EU, Pedro Siza Vieira. Ocenil je, da EU na račun utaje davkov letno izgubi 50 milijard evrov.

Z dogovorom pa ni zadovoljnih več civilnih organizacij. V Transparency International pravijo, da dogovor ni oblikovan na način, da bi dosegel svoj namen. "Ne nanaša se na večino operacij večjih podjetij, tako da se bo izogibanje plačilu davkov nadaljevalo," ocenjujejo.

"Da ni prišlo do dogovora o javnem poročanju po posameznih državah, ker, kar je bilo dogovorjeno, to pač ni," je zapisala tudi strokovna sodelavka za davčno pravičnost Ekvilib Inštituta Maruša Babnik. "Po dolgih petih letih od začetnega predloga Evropske komisije kot odziva na davčne škandale po finančni krizi smo sredi nove globalne krize, v kateri pa številne velike multinacionalke kujejo rekordne dobičke. Obenem izogibanje davkom vsako leto naše družbe prikrajša za milijarde evrov v davčnih prihodkih," je opozorila.

To so sredstva, ki bi jih lahko po besedah Babnikove namenili spopadanju z zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo. "Javno poročanje po državah je nujen korak v smeri reševanja te situacije. Žal pa ošibljen dogovor ne bo zagotovil potrebne transparentnosti, da bi postal učinkovito orodjem," je prepričana.

Trenutno dogovorjeno besedilo zakonodaje zajema razkritje davčnih plačil največjih podjetij v državah članicah EU in v državah, ki so na črni in sivi listi nesodelujočih davčnih jurisdikcij EU. "To pomeni, da zakonodaja ignorira poslovanje multinacionalk v več kot treh četrtinah sveta. To je v nasprotju z definicijo javnega poročanja po državah, ki vključuje poročanje po vseh državah, v katerih multinacionalka deluje," je še poudarila in spomnila, da trenutno ne črni ne sivi seznam EU ne vključujeta Švice, Singapurja, Britanskih Deviških otokov ali Kajmanskih otokov, ki so po študijah najbolj škodljive davčne oaze.

Ekvilib Inštitut Evropski parlament in Svet EU poziva, naj pogajalce pošljejo nazaj za mizo, da opravijo svoje delo: se dogovorijo o učinkovitem orodju, ki bo pomagalo pri boju proti izogibanju davkom. Le tako bo EU odgovorila na pozive državljanov ter kot tudi investitorjev in drugih skupin, ki zahtevajo pravo davčno transparentnost podjetij, so prepričani.