STA novice / Na posvetu v Mariboru o novih razmerjih med medicino in pravom

"Pravo želi obdržati družbo stabilno, kar je razumljivo. In potem se pojavi vprašanje, koliko je pomembno vzdrževanje družbe, da je stabilna, da se zagotavljajo vse te človekove pravice, ki so dosežek naše družbe in kulture, in v kakšni meri je treba to prilagoditi, da služi osnovnemu prizadevanju v času epidemije, to je ohranitvi zdravja in življenja. Tukaj se išče neko novo razmerje in neka pot," je v izjavi za medije ob robu posveta dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je v video nagovoru poudaril, da je Slovenija kljub nekaterim šibkim točkam uspela v času epidemije covida-19 zagotavljati vse nujne zdravstvene obravnave. "Virus sars-cov-2 bo verjetno še dolgo časa z nami. Postavlja nas pred izziv, da se naučimo z njim živeti. Tudi v zdravstvu bodo nadaljnje prilagoditve nujne na določenih področjih," je povedal.

Zdravnik in nekdanji minister za zdravje Božidar Voljč je izpostavil, da je za uspešno soočanje z javnimi zdravstvenimi problemi potrebno, da družba, zdravstvo in politika dobro sodelujejo. "Epidemija prizadeva vse družbe na svetu, družbe pa so različne med seboj, zato vsaka epidemija v vsaki družbi poteka na specifičen sociološki in javno zdravstven način. Večina slovenske populacije se pozitivno odziva na preventivne ukrepe, je pa tudi tu manjšina, ki je proti cepljenju ali drugim ukrepom. To ruši tisto potrebno enotnost," je dejal.

Nekdanji dolgoletni direktor mariborske bolnišnice Gregor Pivec je kot ključnega označil etični okvir, ki je okvir tako za pravo kot medicino. "Znotraj tega etičnega okvirja moramo najti pravo rešitev. Soodvisni smo, nihče ni sam in v takšnih situacijah je to bistvenega pomena," je povedal.

"Globalna neenakost dejansko odpira nevarnost, ne samo da se bodo začele nove epidemije, ampak da se ta epidemija ne bo končala," je v svojem prispevku na posvetu dejala sociologinja in filozofinja Renata Salecl. "Na svetovni ravni se vse bolj vzpostavlja neka hierarhija, vezana na vprašanje, katera življenja rešujemo. Tretji svet je dejansko pozabljen," je dodala.

To vprašanje je po njenih besedah treba nasloviti tudi na lokalni ravni, da bomo pripravljeni na različne scenarije v prihodnosti. "Kako se bomo recimo odločali, če v prihodnje pride še do kakšne hujše težave, na primer pomanjkanja resursov, kot so ventilatorji. Bo to stvar izbora ali naključja?" je vprašala.

Odgovarjanje na takšna vprašanja je po ocenah Saleclove pomembno ne le zato, "da bomo na naslednjo epidemijo pripravljeni z nekimi močnimi pravili, etičnimi standardi, ampak da bomo imeli tudi čim večjo družbeno podporo pri teh odločitvah", saj je ta ključna za uspešno spopadanje z obsežnejšimi zdravstvenimi izzivi.

Posvet Medicina, pravo in družba, ki ga prirejajo mariborski pravna in medicinska fakulteta, Pravniško društvo v Mariboru in Zdravniško društvo Maribor, letos poteka 30. leto zapored. "Pomembno sporočilo tega srečanja je, da se moramo pogovarjati, da pravniki in zdravniki nismo na nasprotnih bregovih. Samo z roko v roki bomo uspešni," je povedala članica organizacijskega odbora posveta Vesna Rijavec, sicer dekanica mariborske pravne fakultete.